Piše: Gašper Blažič
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je imela v torek, 15. septembra, na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu odmeven govor. Marsikdo se sprašuje, kaj je v resnici sporočala med vrsticami.
Na prvi pogled je vse skupaj delovalo kot še ena velika samohvala Evropske komisije in skupek krilatic o menda močni Evropi, ki postaja še močnejša, pri tem pa so izstopali pozivi k ukrepanju. Toda marsikdo je opazil, da se za vsem tem skrivajo precej boleči porazi njene matične stranke CDU v zadnjem času, kar je zelo slab obet za prihodnje zvezne parlamentarne volitve v Nemčiji. To pomeni, da politika kompromisov z levico ni obrodila sadov. EU ima za seboj tudi migracijsko krizo v Ceuti, številne članice EU pa so začele zaostrovati migracijsko zakonodajo, a zdi se, da pravega odgovora Bruselj za zdaj še ni ponudil. Razen migracijskega pakta.
EU govori, Trump ukrepa
Poglejmo, kaj so bili sploh poudarki govora na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta. Vse skupaj je bilo videti kot nekakšen velik poziv k ukrepanju ter prepričevanje tistih, ki so kritični do njene politike, da lahko uspejo le z večjo enotnostjo. Pri tem se predsednica Evropske komisije ni izognila niti neprijetnim temam, kot so migracije, podnebne spremembe in varnosti, ter izzivom umetne inteligence. Presenetila pa je s predlogom, da bi Kanada postala pridružena članica EU, kar koli že to pomeni. Mnogi menijo, da je morda to le poskus dodatne klofute ZDA ter zlasti sedanji ameriški administraciji pod vodstvom Donalda Trumpa. Toda slednji je zelo kmalu po tem govoru dosegel pomembno zmago: dogovor glede Grenlandije, ki se vsaj posredno dotika tudi Evropske unije. S tem dogovorom, ki so ga ZDA sklenile tako z vlado Grenlandije kot tudi z vlado Danske, se bo ameriška vojaška navzočnost na Grenlandiji povečala, po drugi strani pa bo to neugodno za nečlanice Nata. To pa je tisto, kar so ZDA želele doseči – zato, razumljivo, o morebitni priključitvi ali nakupu Grenlandije ne govori nihče več.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
