Piše: Vida Kocjan
Dr. Jože Podgoršek kot predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) zastopa kmete in gozdarje, vodi zbornico ter usmerja njeno delo. Z njim smo se pogovarjali o letošnji suši, visokih stroških goriva, vladnih ukrepih, fundaciji Srce podeželja in o prihodnosti slovenskega kmetijstva v novi skupni kmetijski politiki po letu 2027. Pogovor se vrača k istemu vprašanju: kako ohraniti kmetije kot pridelovalce hrane in poskrbeti, da v stiski ne ostanejo same.
Spoštovani dr. Podgoršek. Letošnja suša je ponekod pobrala tudi do 90 odstotkov pridelka. Kako resna je po vaši oceni škoda – ne le na njivah, ampak tudi pri krmi, čredah in prihodnji pridelavi hrane?
Letošnja suša je ena izmed najobsežnejših in najhujših doslej in prizadela je praktično vse kmetijske panoge. Pri žitih pričakujemo do 50-odstotni izpad pridelka, pri koruzi ponekod do 90 odstotkov, pri krompirju so izgube med 30 in 90 odstotki. Posebej zaskrbljujoče je stanje na travinju, saj bo zaradi slabše kakovosti in količine krme marsikje ogrožena preskrba živine v zimskem obdobju. To pomeni, da posledice niso samo letošnje – če bo primanjkovalo krme, bodo kmetje imeli dodatne stroške, posledice pa se lahko pokažejo tudi pri živinoreji in prihodnji proizvodnji hrane. Obstaja tudi tveganje, da bodo nekateri kmetje morali prodati čredo, kar bo imelo negativne posledice tudi na prehransko varnost. Zato potrebujemo hitro pomoč, da ohranimo proizvodni potencial slovenskih kmetij.
KGZS je avgusta predlagala sveženj ukrepov, tudi finančno pomoč po zgledu leta 2022. Kaj od tega je država že sprejela in kaj kmetje še čakajo?
KGZS je ministrstvu poslala obsežen nabor predlogov, ki smo ga razdelili na tri sklope. Prvi so ukrepi s finančnimi posledicami. Predlagali smo najmanj 35 milijonov evrov pomoči za stabilizacijo pridelave in nakup krme, prestrukturiranje kreditov in možnost nakupa krme prek Sklada za regionalni razvoj, odpis prispevkov za obvezno in prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmečkih zavarovancev, znižanje zakupnin za kmetijska zemljišča v lasti Republike Slovenije ter izvedbo predplačil neposrednih plačil za leto 2026 v oktobru. Predlagali smo tudi finančno pomoč sladkovodnim ribičem zaradi izpada dohodka zaradi visokih temperatur vode in nizkih pretokov.
Drugi sklop so ukrepi, ki ne zahtevajo dodatnih finančnih sredstev, ampak odpravo administrativnih ovir. Med njimi so sprememba nitratne direktive, možnost nakupa konvencionalne krme za ekološke kmetije ter zamik izvedbe ukrepov ozelenitve in prilagajanje ukrepov SKP.
Tretji sklop so sistemski ukrepi. Tu smo izpostavili predvsem hitrejše in enostavnejše umeščanje namakalnih sistemov v prostor ter znižanje odstotka potrebnih soglasij za njihovo ureditev. Predlagali smo tudi povečan izlov divjadi zaradi zmanjševanja pridelka na travnikih in njivah, povečan izlov medvedov ter uvrstitev volka med lovne vrste. V gozdarstvu pa smo predlagali intenzivno nameščanje feromonskih vab za podlubnike in ažurno spremljanje gozdov zaradi pričakovanega povečanega napada v zimskem in spomladanskem času.
Država je nekatere ukrepe že sprejela oziroma jih pripravlja. Za posledice lanskoletne suše in pozebe je bilo zagotovljenih več kot 15 milijonov evrov, Slovenija pa je za letošnjo sušo pridobila tudi dodatnih 2,7 milijona evrov evropskih sredstev. Vendar pa glede na obseg letošnje škode na KGZS ocenjujemo, da bo treba zagotoviti dodatno pomoč. Zato zdaj pričakujemo predvsem konkretne odločitve glede finančne pomoči, nakupa krme, prestrukturiranja kreditov, znižanja oziroma odpisa določenih obveznosti in drugih ukrepov, ki smo jih predlagali. Pozdravljamo seveda tudi spremembo pravnih podlag za znižanje cen kmetijske nafte.
Ključno je, da se ukrepa hitro. Kmetje namreč ne potrebujejo pomoči šele takrat, ko bo škoda že dokončna, ampak takrat, ko lahko še preprečimo dodatno zmanjševanje proizvodnega potenciala slovenskih kmetij.
Ali Slovenija sušo še vedno rešuje šele, ko je polje že prazno, ali imamo resen načrt za namakanje, zadrževanje vode in odpornejše kmetovanje?
Kratkoročno moramo pomagati kmetom, dolgoročno pa moramo bistveno več narediti za prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam. Ključni so hitrejši postopki za gradnjo namakalnih sistemov, vlaganja v zadrževanje vode in prilagajanje kmetijske proizvodnje. Trenutno je za namakalne sisteme prek dveh javnih razpisov na voljo približno 10 milijonov evrov, vendar moramo postopke še pospešiti. Ne moremo vsako leto čakati na sušo in šele takrat ugotavljati, kaj bi morali narediti.
Na to smo opozarjali že pred leti, tudi pri umeščanju infrastrukture za poplavno varnost v Spodnji Savinjski dolini. Zavzemali smo se za kombinacijo suhih in mokrih zadrževalnikov, pri čemer bi bili mokri zadrževalniki namenjeni tudi zagotavljanju vode za namakanje, suhi pa bi se umeščali predvsem na območja, ki so manj oziroma neprimerna za kmetijsko pridelavo.
Če bi bile take investicije izvedene pravočasno, bi lahko del teh rešitev uporabljali že letos. Zato moramo pri načrtovanju protipoplavnih ukrepov gledati širše in iskati rešitve, ki hkrati povečujejo poplavno varnost in dajejo kmetijstvu več možnosti za prilagajanje na sušo.
Kmečka nafta in dizel sta na rekordnih cenah. Koliko to danes stane povprečno kmetijo in kaj to pomeni za jesenska opravila?
Povprečna slovenska kmetija letno porabi okoli 1.200 litrov kmečke nafte, kar pri trenutnih cenah okoli ali nad 1,5 EUR za liter pomeni dodaten strošek okoli 600 EUR na leto samo za gorivo. Na ravni celotne države 53.000 kmetij letno porabi med 60 in 65 milijoni litrov kmečke nafte. Ta podražitev kmetije močno obremenjuje prav v obdobju intenzivne jesenske sezone spravila pridelkov ter tik pred pripravo tal in setvijo ozimnih žit, ko je poraba goriva največja. Poleg tega je poraba v letošnjem letu še večja, saj kmetje zaradi pomanjkanja krme po letošnji suši izvajajo dodatne ukrepe setve za morebiten jesenski odkos voluminozne krme.
Vlada je sprejela interventni zakon s pomočjo za gorivo. Je to dovolj hitro in dovolj pravično tudi za male kmetije in kmetije na strmih območjih?
Za ublažitev visokih cen gnojil in goriva je bil pripravljen odlok o pomoči kmetijskim gospodarstvom v skupni višini 8,1 milijona EUR (2,7 milijona EUR osnovnih sredstev in 5,4 milijona EUR dodatka), ki je ciljno naravnan na najbolj prizadete kmetije. Poleg tega sta bila sprejeta sprememba zakona o trošarinah in interventni zakon, ki od začetka julija do konca leta omogoča delno povračilo višjih stroškov kmečke nafte. Trenutna trošarina znaša nekaj čez 15 centov na liter; sprememba zakona jo znižuje za okoli 13 centov na liter, po prejetju odobritve Evropske komisije za začasno odpravo pa se bo znižala še za dodatna 2 centa, čimer bo trošarina v celoti dosegla 0 EUR. Pomoč je dobrodošla, ukrepi niso bili dovolj hitri — znižanje bi nemudoma že veljalo, če bi pobudo na Evropsko komisijo podala že prejšnja vlada. Glede pravičnosti je ukrep ugodnejši za male kmetije, saj interventni zakon omogoča delno pokritje podražitev tudi tistim, ki v preteklosti zaradi majhnosti ali premajhne porabe niso mogle zahtevati vračila trošarine.
Kaj pa interventni zakon iz maja 2026, ki ga zdaj sindikati s pomočjo nevladnikov in zdajšnje opozicije blokirajo – po njem bi bila goriva tudi cenejša. Zdaj bo referendum o zakonu, kaj svetujete, kako glasovati?
Interventni zakon lahko kot stanovska organizacija komentiramo le z vidika njegovih učinkov na kmetijstvo in gozdarstvo. Na tem področju v njem vidimo nekatere pozitivne rešitve, vendar se zakon kmetijstva in gozdarstva dotika le v manjši meri, zato bi imela od njega razmeroma malo neposrednih koristi, med drugim v obliki cenejšega goriva oziroma nižjih stroškov ter izenačitve položaja dopolnilnih dejavnosti z drugimi oblikami podjetništva.
Ali morda potrebujemo trajno drugačen davčni status t. i. kmečke nafte, po vzoru Hrvaške?
Pobude za uvedbo tako imenovanega plavega dizla so obstajale že v preteklosti, vendar je pri tem vedno največji izziv predstavljala logistika, kot so zagotavljanje ločenih črpalk, polnilnih mest ter dodatnih zalogovnikov ali cistern. Kljub temu se ocenjuje, da bi bila ločitev kmečke nafte od kurilnega olja za ogrevanje gospodinjstev ustrezna rešitev, saj bi lahko Slovenija le za samostojno kmečko nafto trajno odpravila trošarino. Ker je trenutno kmečka nafta vezana na kurilno olje, je ukrepe mogoče sprejemati le v začasnem okviru, zato je smiselno vložiti napor v iskanje trajno drugačnega statusa kmečke nafte.
Pred kratkim ste obiskali pogorelo Plodrovo domačijo. Kaj vas je tam najbolj pretreslo in zakaj pravite, da prizadete kmetije ne smejo ostati same?
Obiskana Plodrova domačija je zgolj ena od številnih kmetij, ki so jih prizadele nesreče, vsaka takšna tragedija — naj gre za požar ali smrt nosilca kmetije — pa pomeni hudo stisko za celotno kmetijsko gospodarstvo. Prav z namenom, da kmetije ob takih dogodkih ne bi ostale same, je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije v lanskem letu ustanovila dobrodelno fundacijo. Preko te fundacije zbirajo sredstva ter prizadetim družinam nudijo konkretno finančno pomoč pri odpravljanju posledic požarov ali pri prebroditvi izgube nosilca kmetije.
Fundacija Srce podeželja zbira pomoč za posamezne družine. Kako konkretno fundacija deluje in kako hitro denar pride do kmetije, ki je v enem večeru izgubila delo desetletij?
Fundacija Srce podeželja je bila ustanovljena prav zato, da lahko pomaga posameznikom in družinam, ki jih prizadenejo nesreče na kmetijah.
Fundacija lahko prizadetim kmetijam zagotovi enkratno finančno oziroma materialno pomoč. Ko upravičenec vloži vlogo, o upravičenosti in višini pomoči odloči uprava fundacije. Nato se preveri še možnost izplačila v okviru pravil o pomoči de minimis, po zaključenem postopku pa fundacija sredstva nakaže upravičencu.
Naš cilj je, da je pomoč čim bolj konkretna in učinkovita. Pri tem ne gre samo za denar – KGZS lahko prizadetim kmetijam pomaga tudi pri pripravi vlog za obnovo, pri pravnih postopkih in s psihosocialno podporo. Ko se v nekaj urah uniči tisto, kar je družina ustvarjala desetletja, je pomembno, da ve, da ni ostala sama.
Ob tem bralce pozivamo, da po svojih močeh pomagajo tudi z donacijo. Vsak prispevek lahko pomeni pomembno pomoč družini, ki je v enem samem dogodku izgubila sadove dolgoletnega dela. Hkrati se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so se na dosedanje pozive že odzvali in s svojimi donacijami pomagajo prizadetim kmetijam.
Ali je taka solidarnost lahko trajna opora slovenskemu podeželju, ali je ob požaru, suši in visokih stroških nujna tudi hitrejša državna varovalka?
Solidarnost je zelo pomembna, vendar sama po sebi ne more nadomestiti sistemske pomoči. Ko pride do tako velike nesreče, je najpomembneje, da kmetija ni prepuščena sama sebi. KGZS zato poleg zbiranja sredstev zagotavlja tudi strokovno pomoč, pomoč pri pripravi vlog, pravno in psihosocialno podporo. Hkrati pa moramo imeti tudi učinkovite državne mehanizme, ki se lahko hitro aktivirajo ob takih dogodkih. Letošnje razmere ponovno kažejo, da kratkoročno reševanje kriz ne more nadomestiti dolgoročne strategije za slovensko kmetijstvo.
Kako vidite prihodnost slovenskega kmetijstva v okviru nove skupne kmetijske politike po letu 2027 – kot priložnost za male in družinske kmetije ali kot tveganje, da se denar in pomen SKP razpršita?
Prihodnost vidim kot veliko odgovornost. SKP mora tudi po letu 2027 ostati eden od temeljev evropskega kmetijstva. Posebej moramo zaščititi model družinskih kmetij, ki je temelj slovenskega kmetijstva. Zelo pomembno je ustrezno financiranje SKP, generacijska prenova in zagotavljanje pogojev, da bodo kmetije ekonomsko vzdržne. Ne smemo pristati na razgradnjo skupne kmetijske politike ali zmanjševanje njenega pomena, saj je prehranska varnost strateški interes države in Evrope.
Kaj mora Slovenija v Bruslju zagovarjati najodločneje: namenski proračun za kmete, manj birokracije, več naložb v vodo in tehnologijo ali zaščito pred poceni uvozom?
Vse to je pomembno, vendar je prvi pogoj ustrezno financirana skupna kmetijska politika. Slovenija mora zagovarjati tudi model družinskih kmetij in njihovo ekonomsko vzdržnost. Hkrati moramo zmanjšati administrativna bremena in zagotoviti, da evropski kmetje ne bodo postavljeni v neenakopraven položaj zaradi uvoza hrane, ki je pridelana po bistveno nižjih standardih.
To je še posebej pomembno pri sporazumu Mercosur. Na problematiko različnih proizvodnih standardov, tudi glede uporabe antibiotikov in drugih antimikrobnih sredstev, smo opozarjali že s protesti v Sloveniji in Bruslju. Od 3. septembra letos sicer za uvoz nekaterih živil živalskega izvora iz Brazilije veljajo nove omejitve zaradi neskladnosti z evropskimi pravili glede uporabe nekaterih antimikrobnih sredstev, vendar to ne spreminja našega širšega stališča: Evropska unija mora veliko odločneje varovati evropske kmete in zagotavljati enake konkurenčne pogoje. Pri sporazumu Mercosur nas je po naši oceni pustila na cedilu.
Evropski potrošnik mora imeti pravico do varne in kakovostne hrane, evropski kmet pa mora imeti primerljive konkurenčne pogoje.
Če bi morali v enem stavku povedati, kaj slovensko kmetijstvo nujno potrebuje do konca desetletja, da ostane pridelovalec hrane in ne le skrbnik krajine – kaj bi to bilo?
Slovenski kmet nujno potrebuje pravo mesto v družbi, da bo cenjen in spoštovan kot pridelovalec hrane, ter pomoč pri stabilizaciji dohodkov kmetij, saj bo le dohodkovno ustrezen ter spoštovan kmet ostal na slovenski zemlji in prideloval hrano za vse.
Biografija
Dr. Jože Podgoršek se je leta 1974 rodil v kmečki družini. Izobraževalno pot je začel na Srednji kmetijski šoli Grm in nadaljeval na Biotehniški fakulteti, kjer je doktoriral s področja agrarne ekonomike. Poklicno pot je začel v podjetju Zeleni hit, d. o. o., kjer je delal od leta 1997 do 2004 in razvijal pridelavo zelenjave. Od leta 2004 do 2018 je bil zaposlen na zavodu Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, kjer je vodil več projektov, vključno z ustanovitvijo Medpodjetniškega izobraževalnega centra in Razvojno raziskovalnega inštituta. Marca 2015 je postal prvi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano. Septembra 2018 je bil imenovan za državnega sekretarja na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, oktobra 2020 pa za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Od leta 2022 je bil predavatelj na višji in visoki šoli Grm Novo mesto – Centru biotehnike in turizma. Oktobra 2024 je bil izvoljen za predsednika KGZS in svoj mandat nastopil 2. novembra 2024.
Opomba: intervju je bil prvotno objavljen v tiskani Demokraciji.
