Piše: Vida Kocjan
Po prisegi je vlada začela s pregledom stanja. Predsednik vlade Janez Janša je po stotih dneh povedal, da so delali tudi po 16 ur, »analizirali in premetavali številke« in skušali dobiti jasno sliko, kje Slovenija sploh je. Po doslej znanih podatkih je na ministrstvih primanjkovalo okoli 980 milijonov evrov, posamezni resorji so nato pregledovali pogodbe in nekatere stvari tudi že izničili, odpravili. Janez Janša pa je ob 100 dneh vlade povedal, da dosedanje ugotovitve kažejo, da slika na terenu ponekod ni taka, kot je bila zapisana v primopredajnih dokumentih.
Velik del časa je tako šel v pregled resorjev, javnih financ in pripravo ukrepov, kar je bilo tudi nujno za nadaljnje delo. Ob tem spomnimo, da je državni zbor na predlog vlade še pred nastopom mandata število ministrstev zmanjšal z 20 na 15, od tega 14 resornih in enega brez resorja, pristojnega za Slovence v zamejstvu in po svetu. Združili so med drugim notranje zadeve, javno upravo in digitalizacijo; gospodarstvo, delo in šport; infrastrukturo in energetiko; šolstvo in znanost; okolje in prostor. Lokalna samouprava je prešla pod kohezijo in regionalni razvoj.
Vlada deluje na podlagi podpisane koalicijske pogodbe, ki temelji na razvoju. Vendar pa je treba pred tem preveriti zatečeno stanje. Vlada je tako že ugotovila preveč predpisov, prehitro rastoč javni sektor, zaostanki pri dovoljenjih, padec pri črpanju evropskega denarja in proračun, ki ga je treba uskladiti z roki za sklad za okrevanje in z zavezo dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambo. Rebalans, ki so ga potrdili 10. septembra, je tako prvi seštevek te diagnostike. Osrednji razvojni zakon, sprejet maja, pa še vedno ni v veljavi, ker ga rdeči kaviar sindikalni vodje s podporo nevladnikov in skrajno levih političnih strank držijo pred referendumom.
Majski zakon za razvoj
Državni zbor je 11. maja sprejel zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Predlagale so ga stranke, ki so pozneje sestavile koalicijo, podprla ga je tudi SDS. Zakon je v en paket zložil davčne in prispevne razbremenitve, spremembe na področju dohodnine, ugodnosti za upokojence in male samostojne podjetnike, začasno nižji DDV na osnovna živila, energente, ukrepe v zdravstvu in gostinstvu ter vrsto posegov, ki so jih predlagatelji označili za nujne za konkurenčnost. Delodajalske organizacije so ga podprle. Sindikati pa so ga razglasili za »zakon o razkroju Slovenije«.
V nekaj dneh so zbrali podpise za naknadni zakonodajni referendum. Državni zbor je nato konec maja razpis referenduma razglasil za nedopusten, ker zakon vsebuje davčne določbe. Ustavno sodišče pa je 24. julija s sedmimi glasovi proti enemu sklep razveljavilo. Zbiranje 40.000 overjenih podpisov se je začelo 1. septembra in teče do 5. oktobra. Referendum bo najverjetneje novembra, do takrat pa zakon ne velja.
Birokratsko močvirje, predpisi
Predsednik vlade Janez Janša je ob 100 dneh vlade opozoril, da je bilo leta 1991 v javnem sektorju 125.798 zaposlenih, leta 2025 je bilo teh že 196.123, kar je 55,9 odstotka ali 70.325 ljudi več kot leta 1991. Samo med 2015 in 2025 se je število povečalo za 28.665 oziroma 17,1 odstotka. Hkrati je masa bruto plač v javnem sektorju v istem desetletju zrasla s približno 4 milijarde na 7,72 milijarde evrov, to je za 92,8 odstotka. Ob nespremenjenih trendih naj bi leta 2028 dosegla skoraj 10 milijard.
»Zato, da se država normalno razvija, je treba logično in produktivno razporejati resurse. Ljudje smo pri tem naš glavni razvojni vir,« je dejal Janša. V gospodarstvu manjka okoli 150.000 ljudi, izdanih je približno toliko delovnih dovoljenj za tujce, združevanje družin pa dodatno pritiska na socialne izdatke, je dodal. Ob rekordno nizki brezposelnosti to pomeni »eksponentno rast sredstev za socialo«.
Nadalje je opozoril, da je Slovenija od osamosvojitve podeseterila število nacionalnih predpisov. Danes jih velja več kot 22.000. »Imamo preveč predpisov, ki jih niti pravne službe ne obvladajo več. Prišli smo do nepreglednega birokratskega močvirja.« Posledica podvajanja nalog ni le večja poraba, ampak tudi nenehno naraščanje administracije. »To, da nekje dela več ljudi, še ne pomeni, da je servis za ljudi boljši.«
Rast ni bila enakomerna, število zaposlenih se je v policiji in vojski med letoma 2000 in 2025 zmanjševalo. Janša je poudaril, da cilj nove vlade ni razgradnja javnega sektorja, ampak prestrukturiranje in decentralizacija: odprava podvajanj, manj ministrstev, združevanje nalog. Uspešnost naj se meri po kakovosti storitev, ne pa po številu zaposlenih.
Šircelj: Državljanom ne bomo ničesar odvzeli
Finančni minister mag. Andrej Šircelj je ob predstavitvi rebalansa državnega proračuna za 2026 izpostavil, da vlada javne finance upravlja »učinkovito in racionalno«, hkrati pa da »državljankam in državljanom ne bomo ničesar odvzeli«. Izplačani bodo vsi socialni prejemki, štipendije, pokojnine in plače. Vse, kar je sprejeto z zakoni. Investicij ne krčijo. Življenje naj bi v preostanku leta teklo nemoteno.
Številke kažejo, kam bo šel dodaten denar. Prihodki so za 6,3 odstotka višji od lani sprejetega proračuna, odhodki za 6,2 odstotka. Dve postavki izstopata. Prvič, sklad Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) se povečuje za 320 milijonov evrov, ker se sredstva iz tega sklada lahko črpajo le še do konca leta. Lanski proračun je namreč del porabe prelagal v 2027, kar ni dovoljeno. Drugič, obrambni izdatki se zvišujejo za 296 milijonov evrov na približno 1,7 milijarde oziroma 2,03 odstotka BDP. »Prvič smo dosegli dva odstotka BDP za obrambo. To je bilo v Sloveniji že velikokrat obljubljeno, zdaj pa je tudi dejansko zagotovljeno – brez računovodskih čarovnij,« je ob tem dejal Janša.
Dodatna načrtovana proračunska sredstva pokrivajo tudi zimske regrese, dvig minimalne plače in uskladitev plač javnih uslužbencev v tujini. Vse to so obveznosti, sprejete po uveljavitvi prvotnega proračuna. Ob tem je jesenska napoved gospodarskih gibanj Urada za makroekonomske analize in razvoj napovedala višjo gospodarsko rast v 2026 (z 2 na 3,8 odstotka) in inflacijo v višini 3,1 odstotka.
Janša je ob obisku generalnega sekretarja Nata Marka Rutteja poudaril, da dva odstotka nista knjigovodska vaja za zavezništvo, ampak odziv na svet, »kakršen je«. Hkrati je opozoril na strukturne težave obrambe: v preteklih štirih letih je bilo porabljenih le nekaj več kot 40 odstotkov načrtovanih investicij, od 25 ciljev prejšnje vlade sta bila realizirana dva.
Matoz in Rifljeva: gradbeno dovoljenje v 60 dneh
Če je Janša govoril o močvirju predpisov, sta minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz ter ministrica za okolje in prostor mag. Polona Rifelj začela izsuševati enega najbolj zamašenih kanalov, to so gradbena dovoljenja. Matoz je načelnikom upravnih enot izdal obvezno navodilo. Cilj so nova dovoljenja v 60 dneh od popolne vloge, zaostanke je treba rešiti v enem letu. Ministrica Rifljeva je nekatere usmeritve prenesla tudi na širše polje prostora in okolja. Pri tem je povedala: »Hitrejši postopki ne pomenijo nižjih okoljskih standardov. Pomenijo jasnejša pravila, manj podvajanja, boljše sodelovanje med institucijami, digitalizacijo, določene roke in jasno odgovornost.« Rifljeva je sicer velika zagovornica strokovnega in učinkovitega dela, dodaja, da »potrebujemo rezultate«.
Rončević: konec devetletke, prehod na sodobno osemletko
Minister za izobraževanje, znanost in mladino dr. Borut Rončević je rezultate PISA 2025, ki so najslabši doslej pri bralni, matematični in naravoslovni pismenosti slovenskih 15-letnikov, napovedal sistemsko reformo. »Ne bomo izvedli še ene kozmetične prenove. Prenovili bomo cilje, vsebino, organizacijo in institucionalno podlago sistema,« je dodal.
Osrednje sporočilo pa je: odprava devetletke in prehod na »sodobno osemletno osnovno šolo«. Ne nostalgična vrnitev, ampak preglednejša in zahtevnejša šola z jasnimi standardi, zgodnjim opismenjevanjem, zgodnjo pomočjo tistim, ki zaostajajo, in zahtevnejšim delom z nadarjenimi. »Dodatno leto šolanja ni vrednota samo po sebi. Vrednota je več znanja,« je dejal. Državna sekretarka mag. Mojca Škrinjar pa je napovedala, da se bo nova osemletka začela v šolskem letu 2028/29. Sedanji prvi razred bo postal obvezni vrtec, ki se lahko izvaja v šoli ali vrtcu. Do konca septembra 2026 naj bi ustanovili strateški svet za pripravo reforme, nato pa se odločali na podlagi sodelovanja z vsemi deležniki: učitelji, ravnatelji, starši, gospodarstvo in podobno.
Ob tem je Rončević napovedal prenovo učnih načrtov, nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) in mature, vračanje avtoritete učiteljem ter manj administracije: »Več časa za učence, manj časa za obrazce.«
Kajzer: diplomacija v službi ljudi
Minister za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer je prvih sto dni strnil v geslo »diplomacija v službi ljudi«. Konkretno to pomeni: eLastovka z varnostnimi informacijami in registracijo potovanj, tesnejši dialog s štirimi sosedami (srečanje z Antoniem Tajanijem v Rimu, po šestih letih obisk Gordan Grlić Radmana, dvakratni obisk Anite Orbán), krepitev stikov z Nemčijo, ZDA in Izraelom, gospodarski svetovalci na veleposlaništvih, sofinanciranje treh zaklonišč v Harkovski regiji in spodbujanje slovenskih podjetij pri obnovi Ukrajine.
Premik je ureditev odnosov z Izraelom: odprtje prvega rezidenčnega izraelskega veleposlaništva v Ljubljani, umik embarga na orožje, preklic prepovedi vstopa Benjaminu Netanjahuju, veto na izjavo EU o naseljih. Janša je to poimenoval »normalizacija« in popravilo škode prejšnje politike. Kajzer je v enem od intervjujev povedal: »Slovenije ne prodajamo nikomur. Slovenija je suverena država in slovenska zunanja politika mora služiti predvsem slovenskim nacionalnim interesom.« Hkrati vlada ohranja podporo Ukrajini in poudarja širitev EU na Zahodni Balkan.
Kirbiš Rojsova: tekma s časom
Ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj dr. Monika Kirbiš Rojs je na Razvojnih dnevih občin v Laškem povedala, da je bila Slovenija ob koncu prejšnjega programskega cikla pri izvajanju kohezije na 4. mestu med 27 članicami EU. Konec marca 2026 je bila na 19. mestu po dodeljenih in na 25. mestu po izplačanih sredstvih, to je »tretja najslabša«. V šestem letu perspektive 2021–2027 je počrpanih le okoli 550 milijonov evrov, do konca obdobja ostaja več kot 2,5 milijarde. Obstajala je realna nevarnost trajne izgube dela sredstev.
Do konca leta 2026 je treba certificirati še stotine milijonov evrov. Kirbiš Rojsova zato daje poudarek partnerstvu z občinami, manj administraciji za majhne občine, pripravi na ovojnico 2028–2034 (5 do 6 milijard prejetih proti 8 do 9 milijardam vplačanih) in nujnosti, da Slovenija uspe tudi na centraliziranih razpisih (Horizon, Erasmus+, sklad za konkurenčnost), če želi ostati neto prejemnica. Pokrajine ostajajo politični cilj mandata.
Zakaj cene goriv niso nižje?
Eden izmed najpogostejših očitkov novi vladi s strani skrajnih levičarjev je, zakaj goriva niso cenejša. Odgovor je v sestavi cene, davkih in trenutno tudi evropskih pravilih. Od začetka mandata vlada regulira cene 95-oktanskega bencina in dizla zunaj avtocest. Na avtocestah so cene proste in višje. Hkrati so trošarine na dizel že na evropskem minimumu (330 evrov na 1000 litrov). Pri bencinu je vlada trošarino znižala, a razlika ostaja omejena. Maja sprejeti interventni zakon bi začasno znižal DDV na elektriko, plin, daljinsko ogrevanje in drva za ogrevanje z 22 na 9,5 odstotka. Vendar zakon zahvaljujoč rdečim sindikalistom in skrajni levici ne velja. Za hrano predvideva trajno znižanje DDV z 9,5 na 5 odstotkov pri košarici osnovnih živil; tudi to čaka referendum.
Nadalje je državni zbor konec prejšnjega tedna sprejel novelo zakona o trošarinah: trajno znižanje trošarine na kurilno olje (s 157,50 na 42 evrov za 1000 litrov) in pooblastilo vladi, da ob bruseljskem soglasju spusti trošarine na bencin, dizel in kurilno olje še nižje. Hkrati so sprejeli interventni zakon s ciljno pomočjo prevoznikom, kmetijstvu in gozdarstvu – ne splošna subvencija litra, ampak do 70 odstotkov dodatnega stroška nad referenčno ceno, vezano na prevožene kilometre. Poslanci Svobode in Levice zakona niso podprli. Glasovanja so se vzdržali, nekateri ob tem celo zabavali.
Vlada je Evropsko komisijo tudi zaprosila za začasno znižanje trošarin pod evropski prag. To bi lahko storila že prejšnja, Golobova, vlada, pa tega ni naredila. Zdaj se čaka na odločitev. Zato cene »niso nižje«, kot bi si vozniki želeli: svetovna cena nafte in geopolitični šok na Bližnjem vzhodu dvigujeta osnovo, nižjega DDV-ja ni.
Drugi sprejeti ukrepi
Ministrstvo za zdravje je odpravilo odredbo Golobove vlade, s katero je ta konec lanskega leta preprečila izvajanje ortopedskih operacij pri koncesionarjih. Zakon o dolgotrajni oskrbi, dopolnitve tega, je pripravljen za sprejemanje. V postopku sprejemanja je tudi zakon za pregon hujših kriminalnih kaznivih dejanj, imenovan SKOK. In verjetno smo še kaj izpustili.
100 dni in uresničevanje koalicijske pogodbe
Prvih sto dni je bil pregled stanja, rebalans in začetek urejanja postopkov tam, kjer nova vlada meni, da zakon že dovoljuje hitrost. Zaveze iz koalicijske pogodbe so razporejene: finance in dovoljenja so v teku, zakon o pregonu korupcije Skok je v parlamentu, Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije je bil sprejet, vendar ga levičarji blokirajo. Zakon o dolgotrajni oskrbi je dopolnjen in v parlamentu. Črpanje evropskih sredstev je pohitreno. Uvedba pokrajin, demografski sklad in šolska reforma so na poti urejanja. Pri tem je zanemarljivo, da je Robert Golob, ki ne more preboleti, da ni več predsednik vlade, na isti dan, ko je vlada dopolnila sto dni, sestavil svojo vlado v senci, zgolj iz članov Svobode. Kot papiga ponavlja, da aktualna ekipa ukrepov za vsakdan ljudi ni prinesla, pri tem spregleda dejstva. Gre za čisto nagajanje, ki ga niti ne moremo več jemati resno. Merilo, ki si ga je aktualna koalicija vpisala sama, je namreč: merljivi cilji in rezultati. Ti so vidni in se nakazujejo.
Tudi Janševo sporočilo ob stotem dnevu vlade je ostalo enako kot prvi dan: Slovenija po letu 2008 ni naredila razvojnega preboja, ker je kadrovski potencial zložila v napačne predale in predpise namnožila do neobvladljivosti. Zdajšnja vlada to popravlja in ureja, za vse pa so potrebni ustrezni postopki.
Opomba: članek je bil prvotno objavljen v tiskani Demokraciji.
