Piše: C. R.
»Iz sistema, ki je organiziran okoli institucij in birokratskih postopkov, moramo preiti v sistem, ki upošteva ljudi in njihove potrebe,« je danes na Dnevih slovenske uprave v Portorožu poudarila ministrica dr. Monika Kirbiš Rojs. Izpostavila je poenostavljanje postopkov, učinkovitejše črpanje evropskih sredstev, decentralizacijo in premišljeno digitalizacijo.
Dnevi slovenske uprave so največja in najstarejša slovenska strokovna konferenca na področju javne uprave, ki že več kot tri desetletja povezuje predstavnike državne uprave, lokalne samouprave, javnih zavodov, akademske sfere, gospodarstva in drugih organizacij. Letošnja, 33. izvedba, je posvečena umetni inteligenci in njenemu vplivu na delovanje javnega sektorja, posebno pozornost pa namenja tudi povezovanju državne uprave in lokalne samouprave.
Ministrica je uvodoma izpostavila, da mora biti eden ključnih ciljev sodobne javne uprave odpravljanje nepotrebnih administrativnih ovir. »Če za en razvojni projekt potrebujemo leta postopkov, desetine soglasij in vedno nove obrazce, potem imamo problem. Potrebujemo nadzor, birokracije zaradi birokracije pa ne,« je dejala. Po njenih besedah mora javna uprava prehajati od sistema, organiziranega okoli institucij in postopkov, k sistemu, ki je organiziran okoli ljudi in njihovih potreb.
Kot konkreten primer učinkovitega delovanja države je izpostavila črpanje evropskih sredstev. Ob prevzemu odgovornosti je bilo treba do konca leta certificirati približno pol milijarde evrov evropskih sredstev, sicer bi Sloveniji grozila trajna izguba dela denarja. »Danes smo ta znesek znižali na približno 260 milijonov evrov. Dela je še veliko, vendar je smer jasna: evropski denar mora čim hitreje iz dokumentov in tabel v konkretne projekte,« je poudarila ministrica.
Ob tem je opozorila, da se prav pri evropskih sredstvih zelo jasno pokaže, kaj pomeni učinkovita država. »Evropska sredstva nimajo prave vrednosti, če ostanejo v tabelah, programih in dokumentih. Njihov namen je, da postanejo cesta, vrtec, šola, zdravstveni dom, poslovna cona ali druga razvojna investicija.« Uspešnosti evropske politike zato po njenih besedah ne gre meriti po številu pripravljenih dokumentov, temveč po konkretnih rezultatih na terenu.
Ministrica se je dotaknila tudi prihodnjega programskega obdobja po letu 2028. Po dosedanjih ocenah naj bi Slovenija iz evropskega proračuna prejela od pet do šest milijard evrov, vanj pa vplačala od osem do devet milijard evrov. Zato bo po njenih besedah za Slovenijo še pomembneje, da bo uspešna tudi pri kandidiranju na centraliziranih programih Evropske komisije.
Pomemben del nagovora je namenila tudi decentralizaciji in ustanavljanju pokrajin. Poudarila je, da pri pokrajinah ne gre zgolj za ustanavljanje novih institucij, temveč predvsem za vprašanje, na kateri ravni je mogoče posamezne naloge opraviti najbolje, najučinkoviteje in najbližje ljudem. Med nalogami, ki bi jih bilo mogoče prenesti na pokrajinsko raven, je navedla prostorsko načrtovanje, načrtovanje prometne in druge infrastrukture regionalnega pomena, izvajanje razvojnih projektov, zlasti projektov z evropskim sofinanciranjem, ter poplavno varnost in druge projekte, pri katerih mora sodelovati več občin.
V luči osrednje teme letošnjih Dnevov slovenske uprave je ministrica spregovorila tudi o digitalizaciji in umetni inteligenci. Pri tem je poudarila, da tehnologija sama po sebi ne more odpraviti pomanjkljivosti obstoječih postopkov. »Če zapleten postopek samo prenesemo na splet, smo dobili zapleten digitalen postopek. Če nepotreben obrazec spremenimo v elektronski obrazec, je še vedno nepotreben obrazec. Zato mora biti naš prvi korak poenostavitev postopkov, šele nato njihova digitalizacija,« je dejala in dodala, da mora tudi v digitalni dobi v središču javne uprave ostati človek.
Ob zaključku nagovora je izpostavila, da ljudje države ne ocenjujejo po tem, koliko pravilnikov smo sprejeli ali koliko postopkov smo izvedli. »Ocenjujejo jo po tem, ali so svojo težavo lahko rešili hitro, brez nepotrebnih ovir. To je merilo dobre javne uprave in mora biti tudi naše merilo,« je sklenila ministrica dr. Monika Kirbiš Rojs.
