Piše: G. B.
Evropski poslanec iz vrst NSi Matej Tonin se je znašel v precej veliki godlji. Potem ko mu je Evropski parlament odrekel imuniteto, je Specializirano državno tožilstvo pohitelo in vložilo obdolžilni predlog v zadevi Knovs.
Na Specializiranem državnem tožilstvu (SDT) so za N1 potrdili, da je SDT v sredo na Okrajno sodišče v Ljubljani vložilo obtožni predlog zoper evropskega poslanca in nekdanjega poslanca NSi Mateja Tonina v zadevi Knovs. SDT je sodišču predlagalo tudi združitev s postopkom zoper ostale obdolžene Jerneja Vrtovca, Janeza Žaklja in Jožefa Horvata.
“Z odločitvijo Evropskega parlamenta o odvzemu poslanske imunitete je odpravljena procesna ovira za pregon obdolženca v tej zadevi. SDT bo na Okrajno sodišče v Ljubljani vložilo obtožni predlog in ob tem predlagalo združitev postopka zoper obdolženca s postopkom zoper ostale tri obdolžene v povezani zadevi. O združitvi postopka bo odločalo Okrajno sodišče v Ljubljani, ki je pristojno za vodenje kazenskega postopka, tudi za razpis predobravnavnih narokov,” so v sredo za STA pojasnili na SDT.
Obtožni predlog zoper tri vidne člane stranke NSi – Jerneja Vrtovca, Janeza Žaklja in Jožefa Horvata – je junija postal pravnomočen, medtem ko je bil zoper Tonina zavržen. Izločitev kazenskega postopka zoper Tonina je do odločitve Evropskega parlamenta o imuniteti predlagalo tožilstvo.
Evropski parlament je Toninu (EPP/NSi) poslansko imuniteto v zadevi Knovs odvzel 15. septembra. Tonin je odločitev parlamenta pripisal tehničnim težavam med glasovanjem. Predsednik NSi Vrtovec pa kazenski pregon nekdanjih članov Knovsa vidi kot politično motiviran proces z namenom rušenja desnosredinske vlade.
SDT je 18. septembra prejelo sklep Evropskega parlamenta o zahtevi za odvzem imunitete. “Iz prejetega sklepa izhaja, da Evropski parlament ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete, zagovora poslanca in relevantnih predpisov ni našel dejstev, ki kažejo, da bi bil namen sodnega postopka škodovati politični dejavnosti obdolženca kot poslanca Evropskega parlamenta, zaradi česar je sklenil, da se poslancu odvzame imuniteta,” je v odgovoru za STA v sredo zapisal vodja SDT Ivan Pridigar.
Kot kaže, je v tej zgodbi očitno močan interes Svobode in celotne tranzicijske levice, da stisne NSi v kot in prisili najbolj vidne člane k odstopu. Med njimi Horvat ni več politično aktiven, medtem ko je Vrtovec celo predsednik stranke ter minister. SDT jih uradno obtožuje kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, ker naj bi kot člani KNOVS zlorabili svoj uradni položaj in pristojnosti komisije z namenom pridobivanja občutljivih informacij. Očitki se nanašajo na nenapovedan parlamentarni nadzor na policiji iz novembra 2023. Poslanci naj bi z nadzorom skušali ugotoviti, ali policija izvaja prikrite preiskovalne ukrepe oziroma prisluškuje njihovim strankarskim kolegom iz NSi, je poročal Dnevnik. Nadzor je potekal v času, ko je v javnosti močno odmevala t. i. afera Dars. V tej aferi so se v medijih pojavili očitki o domnevnem podkupovanju in korupciji pri poslih državnega upravljavca avtocest, v katere naj bi bili vpleteni nekateri vidni posamezniki, povezani s stranko NSi.
Vendar pa je ravno v tistem času Svoboda začela s pritiski na NSi, ker je slednja odrekla sprva obljubljeno podporo predlogom ustavnih sprememb. Namen tedaj vladajoče Svobode je bil tudi spraviti tedanjega predsednika uprave Darsa Valentina Hajdinjaka s položaja. Hajdinjak je res odstopil, po kratkotrajnem obdobju Davida Skornška se je na vrh Darsa prebil Andrej Ribič, osebni prijatelj Roberta Goloba. Ribiča zadnje čase preiskujejo zaradi suma poskusa podkupovanja poslanca iz vrst stranke Resni.ca.
Zanimivo je, da informacij o tem, kdo je podal prijavo zoper omenjene, sploh ni. Policija naj bi menda na lastno pobudo začela izvajati preiskovalne postopke. Šlo naj bi za mariborsko policijo, slednja pa se je znašla v škandalu tudi zaradi dejstva, da so nekateri njeni funkcionarji dolga leta z ovadbami zasipali Franca Kanglerja.
Matej Tonin je sicer v času afere Patria tajil splošno znano tezo, da gre pri Janezu Janši za političnega zapornika, češ gre le za politika v zaporu. Sedaj se je sam znašel v kleščah politično motivirane represije, medtem ko se v Svobodi hihitajo ob njegovem primeru, saj se mu s tem maščujejo za to, ker si je NSi v času prejšnjega mandata premislila glede vloge “konstruktivne opozicije” in ni več želela sodelovati s tedanjo koalicijo. No, navsezadnje je Golob tudi marca letos po volitvah snubil NSi za sestavo koalicije, vendar je NSi – tedaj že pod vodstvom Jerneja Vrtovca – to možnost zavrnila. Zato ne preseneča, da so v tranzicijski levici zaradi “dvojne izdaje” zelo jezni na NSi in jo sedaj enačijo s SDS. Pričakovali so namreč “žlahtno konservativno stranko” (po Milanu Kučanu), vendar se jim račun ni izšel.
Je pa omenjena akcija SDT v veliki meri uperjena proti celotni koaliciji.
