Piše: dr. Metod Berlec
»Nova vlada, ki je bila demokratično izvoljena na volitvah in je začela z delom v začetku junija, se je takoj začela soočati z napadi tranzicijske oligarhije, njenih sindikatov in paradržavnih organizacij ter opozicije v spregi z Ustavnim sodiščem RS,« so nedavno zapisali intelektualci, zbrani v Katedrali svobode. In dodali: »Njihov edini namen je v revolucionarni maniri zrušiti sedanjo vlado in se vrniti na oblast. Tudi pravilo 100 dni političnega miru jih ne ovira pri njihovi nameri. Pred nami so tudi napovedani referendumi z namenom, da se prepreči sprejemanje zakonov, ki naj bi nam omogočili konkurenčen razvoj v sedanjem turbulentnem času, v katerem se nahajata Evropa in svet. Seveda se čez noč ne da urediti vsega, kar je bilo slabega storjeno v mandatu prejšnje vlade in v preteklih desetletjih vse od osamosvojitve. Človeški viri so omejeni, tudi tisti, ki politično odločajo.« Slovenija tako vstopa v turbulentno obdobje, ki bo v veliki meri zaznamovalo nadaljnji politični, gospodarski in razvojni tok države.
Oktobrska referendumska nedelja, novembrske lokalne volitve in verjetni decembrski referendum o interventnem razvojnem zakonu tvorijo nadvse pomemben politični trojček, ki bo pomembno vplival tako na stabilnost Janševe vlade kot na njeno sposobnost uresničevanja zastavljenih programskih ciljev. Najprej nas čaka oktobrska referendumska nedelja. Volivci bodo pred štirimi pomembnimi odločitvami, pri katerih bo za podpornike vladne razvojne politike ključno sporočilo jasno: štirikrat ZA. Gre za potrditev smeri, ki jo je po letošnjih volitvah začela uveljavljati desnosredinska koalicija pod vodstvom SDS. Referendumski izid bo tako za aktualno vlado prvi večji preizkus razpoloženja volilnega telesa.
Že mesec dni pozneje bodo sledile lokalne volitve. Te sicer tradicionalno temeljijo predvsem na osebni prepoznavnosti kandidatov in lokalnih programih, vendar nikoli niso povsem ločene od nacionalne politike. Dober rezultat koalicijskih strank na lokalni ravni bi pomenil dodatno utrditev politične stabilnosti ter jasen signal, da državljani podpirajo smer sprememb, ki jih vlada postopoma uresničuje. No, ključen bo decembrski referendum o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Njegov pomen presega vsebino zakona. V resnici bo šlo za odločanje med razvojem in ohranjanjem obstoječega stanja. Referendum bo pokazal, ali bo Slovenija sposobna nadaljevati reforme, decentralizacijo, zmanjševanje birokratskih ovir in spodbujanje gospodarske rasti ali pa bo vsaka resnejša sprememba znova postala talec političnih blokad tranzicijske levice, sindikatov in levih »nevladnikov«, ki so že desetletja prisesani na državne jasli, na denar nas, davkoplačevalcev.
Tranzicijska levica pri tem ne izbira sredstev. Najprej je tarča postala Resni.ca, ki vlado podpira iz opozicije. Stopnjujejo se napadi na stranke koalicije. Gre za preizkušeno taktiko postopnega napada od domnevno šibkejšega člena proti močnejšim. Zato je treba juriš tranzicijske levice nevtralizirati oziroma zaustaviti, saj se bo v nasprotnem primeru zgodilo to, kar se je zgodilo pri referendumu za »čisto pitno vodo« …
