Piše: G. B.
Od danes so cene naftnih derivatov spet višje, liter dizla pa je prvič presegel ceno dva evra. V naslednjih tednih bo zelo verjetno prišlo do novih, še bolj drastičnih podražitev.
Liter 95-oktanskega bencina je z današnjim dnem dražji za dva centa in stane na 1,748 evra. Dizel se je povzpel čez dva evra, podražil se je za 2,1 centa na rekordnih 2,012 evra za liter. Kurilno olje je z rekordnih 1,635 evra na liter dražje za 3,3 cente. Cene veljajo do vključno 28. septembra.
Novi ukrepi vlade
Vlada je včeraj sicer spremenila uredbo o določitvi zneska trošarine za energente in električno energijo, s katero je dodatno znižala trošarino za plinsko olje za ogrevanje. Z novelo zakona o trošarinah, ki je začela veljati v nedeljo, se je zakonsko določen znesek trošarine za ekstra lahko kurilno olje znižal s 157,50 evra na 42 evrov za 1000 litrov, z uredbo pa ga je dodatno znižala na 21 evrov za 1000 litrov.
V izračunu za bencin in dizel je medtem upoštevana spremenjena metodologija, ki v nabavni ceni ne upošteva biokomponent in velja od danes. Če ne bi regulirali cen in ne bi bilo oprostitve plačila okoljske dajatve za onesnaženje zraka z emisijo ogljikovega dioksida ter prispevka za povečanje energetske učinkovitosti, bi bilo treba za liter 95-oktanskega bencina odšteti okoli 1,948 evra za liter, so izračunali na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko. Liter dizla bi stal okoli 2,309 evra, liter kurilnega olja pa okoli 1,850 evra.
Ne odloča cena surove nafte
Ne glede na to, da sicer cene surove nafte trenutno padajo, velja upoštevati, da slovenski trgovci naftnih derivatov kupujejo rafinirane naftne derivate na svetovnih borzah. Cene le-teh pa naraščajo, tudi zaradi dogajanj v Hormuški ožini. Če namreč primanjkuje predelovalnih zmogljivosti ali če so rafinerije v Evropi tarče napadov oziroma zaprtij, se marže rafinerij izjemno povišajo. To je glavni razlog, zakaj lahko maloprodajna cena dizla ali bencina raste, četudi cena surove nafte na svetovnih trgih miruje ali celo pada. Veliko vlogo pri tem ima tudi vrednost evra v primerjavi z ameriškim dolarjem, saj se sodčki surove nafte obračunavajo v dolarjih. Vsak, še tako majhen padec vrednosti evra pomeni šok za evropskega potrošnika.
Za zdaj je vlada spravila trošarine na najnižjo možno vrednost, ki jo še dopuščajo evropske direktive. Že pred časom je tudi zaprosila za izjemo pri znižanju trošarin pod evropskim minimumom. Končno soglasje za to daje Evropska komisija, ki pa se ji ne mudi. Glede na nedavne zaveze k uresničevanju podnebnih ciljev, ki jih je omenila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, je mogoče pričakovati, da bo odgovor celo negativen. Trenutna politika Evropske komisije je namreč čim bolj zavreti porabo fosilnih goriv, letošnja suša in vročinski valovi pa evropske uradnike samo še bolj motivira pri zaostrovanju omejevanja nakupa naftnih derivatov.
Če bi se vendarle zgodilo, da bi Evropska komisija dovolila znižanje trošarin, pa je postopek za takšne dovoljenje zapleten in dolgotrajen, kar pomeni, da bi po najbolj optimističnem scenariju takšno dovoljenje dobili v začetku zime. Vendar je to zelo optimistični scenarij.
Medtem ko vlada ukrepa, Svoboda seje populizem
Državni zbor je sicer sprejel novelo zakona o trošarinah, ki vladi daje pravno podlago, da trošarine spusti pod evropski minimum, če oziroma ko bo Slovenija prejela uradno soglasje Evropske komisije. Če Bruselj vlogo odobri, bi lahko trošarino za dizel znižali s trenutnih 33 centov na vsega 10,5 centa na liter (za bencin pa na 13,9 centa). To bi maloprodajno ceno na črpalkah nemudoma znižalo za več kot 20 centov na liter. Vendar bi takšen ukrep pomenil ogromen, več kot 250-milijonski izpad iz proračuna za šest mesecev.
Za zdaj je vlada iz cene naftnih derivatov črtala biokomponente in znižala trošarine pri kurilnem olju. Kar pa verjetno ne bo dovolj, da bi ublažila negativne učinke pri cenah na svetovnih trgih. Tu velja spomniti tudi na negotovo usodo interventnega zakona, zaradi česar vlada ne more dolgoročno načrtovati proračunskih prilivov. Trošarine tako kljub vsemu ostajajo visoke.
Na drugi strani pa skuša Svoboda pozornost preusmeriti na marže trgovcev, ki naj bi bile ekstremno visoke. Kar pa ne drži. Vlada je junija letos najvišjo dovoljeno maržo za trgovce (zunaj avtocest) določila pri 11,5 centa na liter za bencin, dizel in kurilno olje. Pred tem je bila zamejena celo pod 10 centi. Realno gledano je čisti dobiček za trgovca okoli dva centa na liter, saj mora iz bruto zneska od marž plačati transport goriva, plače zaposlenih in ostale režijske stroške (zato trgovci naftnih derivatov zaslužek pridobivajo od prodaje ostalih artiklov, kot so pijače, prigrizki, itd.) Glede na to, da Svoboda zahteva prepolovitev zakonsko dovoljenih marž, bi po njenem predlogu prodaja goriva povzročala izgube, zato gre v tem primeru za navaden politični populizem.
