Piše: Lucija Kavčič
Slovenski 15-letniki so v mednarodni raziskavi PISA 2025 dosegli najnižje rezultate, odkar Slovenija v njej sodeluje in v primerjavi z letom 2022 nazadovali pri naravoslovju, matematiki in bralni pismenosti. Ministrstvo za izobraževanje se je odzvalo z napovedjo vrste izboljšav na področju osnovnega šolstva.
Mednarodna raziskava o bralni, matematični in naravoslovni pismenosti PISA, ki se izvaja pod okriljem OECD, poteka v triletnih ciklih, Slovenija v njej sodeluje od leta 2006. Tokratno raziskavo so na slovenskih šolah izvajali marca in aprila lani, v njej so sodelovali dijaki in učenci, ki so bili rojeni leta 2009 in so bili vpisani v 7. ali višji razred osnovne šole oziroma v srednjo šolo. Vključenih je bilo 7366 slovenskih dijakov oziroma učencev iz 319 srednješolskih izobraževalnih programov, 60 osnovnih šol in dveh ustanov za izobraževanje odraslih. V tokratni raziskavi je sodelovalo 91 držav, zbiranje podatkov pa je bilo izvedeno na računalnikih.
Spet slabši rezultati
Raziskava PISA 2025 je pokazala, da so se rezultati slovenskih 15-letnikov na področju naravoslovja, matematike in bralne pismenosti v primerjavi s predhodnimi raziskavami znova poslabšali. Pred tremi leti so slovenski 15-letniki za povprečjem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) zaostajali le na področju bralne pismenosti, na področju matematike in naravoslovja pa so bili nad povprečjem. Tokratni rezultati kažejo, da poleg bralne pismenosti za povprečjem zaostajajo tudi pri matematiki, pri naravoslovju pa so okoli povprečja. »Povprečni dosežki v Sloveniji so bili leta 2025 nižji kot v kateremkoli ocenjevanju pred letom 2022,« so zapisali pri OECD. Že leta 2022 so se slovenski 15-letniki na vseh treh področjih raziskave odrezali slabše kot v letu 2018. Pri naravoslovju je slovenski povprečni dosežek v najnovejši raziskavi 484 točk, leta 2022 je bil 500 točk, medtem ko je povprečje držav OECD, ki jih je v opazovanem obdobju zajela raziskava, 482 točk, leta 2022 pa je bilo 485 točk. Slovenija je na tem področju dosegla primerljiv rezultat kot Nizozemska, Švedska, Nemčija, Francija, Italija, Portugalska in Madžarska. Kot je v predstavitvi rezultatov raziskave dejala nacionalna koordinatorica raziskave Klaudija Šterman Ivančič s Pedagoškega inštituta, rezultati kažejo, da so slovenski 15-letniki najbolje reševali naloge, ki so od njih zahtevale znanstveno razlaganje pojavov, nekoliko manj tiste, ki so od njih zahtevale načrtovanje raziskav in kritično interpretiranje rezultatov, najslabše pa tiste, ki od njih zahtevajo kritično vrednotenje in uporabo naravoslovnoznanstvenih informacij za odločanje.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
