Piše: C. R.
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko je obisk slovenskih skupnosti v ZDA nadaljevala v Chicagu. V Slovenskem verskem središču v Lemontu se je udeležila nedeljske maše, ki ji je sledilo srečanje s Slovenci iz okolice v prostorih Slovenskega doma (včasih se je imenoval Slovenski kulturni center). Ministrici in ostalim navzočim so se s kratkim programom predstavili otroška folklorna skupina, otroška pevska skupina, moški pevski zbor in slovenska mladinska skupina Marela. V nagovoru je ministrica izpostavila Lemont kot prostor posebnega pomena, kjer Slovence združujejo vera, jezik, kultura in ljubezen do domovine. Slovenski dom pa je prostor pripadnosti, družine in povezanosti. Zahvalila se frančiškanom za vse, kar so naredili za skupnost in poudarila, da so skupine, ki jih je videla, pokazatelj, da se lahko veselijo prihodnosti. V imenu Republike Slovenije je izrazila hvaležnost ljudem, ki so pripravljeni dati svoj čas skupnosti in zagotovila podporo države tudi v prihodnje.
Naslednji dan je ministrica obiskala sedež Kranjsko slovenske katoliške jednote (KSKJ) v Jolietu, ki je nastala v skrbi za otroke in vdove slovenskih priseljencev, ki so delali v rudnikih in jeklarni. Skozi čas se je na tej osnovi razvil zavarovalniški posel, ki še danes promovira in podpira slovensko kulturo in identiteto. Tako kot povsod, se tudi tu srečujejo s težavami pri vključevanju mladih. Sledil je ogled cerkve sv. Jožefa in pripadajočega muzeja ter muzeja Slovenske zveze Amerike, ki se nahaja čez cesto. V nadaljevanju se je ministrica srečala z županom mesta Joliet Terryem D’Arcyem, ki je dobro seznanjen z močno in dobro povezano slovensko skupnostjo, ki je pred nekaj leti dosegla, da je cerkev sv. Jožefa ostala odprta. Izrazil je željo po povezovanju z enim od slovenskih mest na področju kulturnega sodelovanja. Mesto tudi sicer vlaga v razvoj za prihodnost mlajših generacij, kvaliteto življenja in tudi služb. Sledil je ogled hišnega muzeja Planinšek, ki se nahaja v nekdanji trgovini družine slovenskih priseljencev in je odličen prikaz življenja med letoma 1926 in 1961.
Zvečer je v pisarni Polsinelli, kjer dela Urška Prepeluh Magajne, članica Sveta Vlade RS za Slovence po svetu, potekal pogovor z mlajšo generacijo slovenskih visoko izobraženih strokovnjakov in podjetnikov. Nekateri izmed njih so se v Chicago in okolico preselili v zadnjih nekaj letih. Glavna tema srečanja so bili novi načini povezovanja na raziskovalnem in gospodarskem področju. Kar nekajkrat je bila izražena želja po učenju slovenščine, dostopnosti do radijskih in televizijskih vsebin ter knjig v slovenščini, ter povezovanju s Slovenci drugod v ZDA. Skupno jim je bilo tudi to, da premalo vedo o vseh možnostih, ki jih ponuja Slovenija pri učenju jezika in študijskih izmenjavah, o dogodkih, ki jih pripravljajo druge slovenske skupnosti in možnostih izvajanja kulturnih izmenjav. Ministrica je opozorila na spletno stran slovenci.si, ki lahko postane mesto zbiranja in deljenja informacij o skupnostih, pomoč pri iskanju korenin, učenju slovenščine ter povezovanju s Slovenijo in med seboj.
Zadnji dan obiska na tem območju je ministrica preživela v Milwaukeeju, kjer si je v knjižnici Univerze Winsconsin ogledala zbirko notnih in drugih zapisov slovenske glasbe. Na univerzi so izrazili željo po sodelovanju s slovenskimi šolami in izmenjavah študentov. Poudarili so, da je gradivo na voljo tudi za izposojo drugim univerzam in toplo sprejeli idejo o izvedbi slovenskega glasbenega festivala, kjer bi lahko vso to glasbo tudi slišali. Po tem se je ministrica srečala s člani Slovenskega umetniškega sveta (Slovenian Arts Council), ki lahko nudi podporo slovenski kulturi skozi različne umetniške projekte. Pri tem vidijo izzive predvsem v medsebojnem obveščanju, privabljanju mladih ter pravočasni pripravi dogodkov. Želijo si sodelovanja s sodobnimi umetniki, ki so dobro sprejeti med mladimi. Nato se je ministrica udeležila srečanja veje 43 Slovenske zveze Amerike (SUA, Branch 43), ki se redno sestaja in na letni ravni izvede kar nekaj dogodkov, kot so filmski festival, martinovanje, božična zabava, knjižni klub in podobno. V nagovoru je prisotnim povedala, da čuti, da nosijo Slovenijo v srcu, čeprav ne govorijo slovensko. »Kljub razseljenosti in velikim razdaljam obstajajo načini za povezovanje in priložnosti za sodelovanje, ker smo ena družina in en narod, kjerkoli živimo«, je dejala.
