Piše: Petra Janša (Nova24TV.si)
Državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch je v pogovoru spregovorila o prioritetah urada v letošnjem letu, ohranjanju slovenskega jezika in identitete, gospodarskem sodelovanju, pomenu osebnih vezi z rojaki ter ohranjanju zgodovinskega spomina. V središču pogovora sta skrb za mlade in zaveza, da matična domovina ne bo pozabila na Slovence zunaj svojih meja.
DEMOKRACIJA: Gospa Jaklitsch, kako bi opisali glavne prioritete Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu v letošnjem letu, zlasti po tem, ko je vodenje ministrstva junija prevzela nova ministrica Suzana Lep Šimenko?
Dr. Helena Jaklitsch: Naj na to vprašanje odgovorim nekoliko širše. Za večino področij, ki so za stabilnost in razvoj naše države pomembna, se kot skupnost ne znamo poenotiti. Ne zmoremo se dogovoriti, katere so tiste prioritete, za katere bi morali vsi delati, ne glede na politično opcijo, ki je na oblasti, da bi krepili ugled Slovenije ter blagostanje njenih državljanov. K sreči pa to ne velja za naš odnos do Slovencev zunaj Slovenije. Zdi se, da tu že ves čas velja nekakšen tih dogovor, da se pri vprašanjih, povezanih z našimi rojaki, ne merijo politične moči, temveč da delamo skupaj. Zakaj to omenjam? Ker bistvene prioritete ostajajo, ne glede na to, kdo vodi urad. Posamezen minister potem doda še tisto, kar sam želi morda še bolj okrepiti. Tako je ves čas prioriteta skrb za ohranjanje slovenstva med rojaki, še posebej skrb za slovenski jezik, in to ostaja tudi zdaj. Zavedamo se namreč, kako pomemben je slovenski jezik pri ohranjanju slovenske identitete. Prav tako so vedno znova v ospredju mladi – tisti, ki prihajajo iz slovenskih skupnosti, v zadnjem obdobju pa tudi tisti, ki so Slovenijo zapustili v zadnjih letih. Ministrica želi dodatno krepiti tudi gospodarsko sodelovanje s Slovenci zunaj Slovenije, kar je zagotovo ena izmed pomembnih prioritet. Želimo pa si seveda tudi v matični domovini okrepiti znanje o naših rojakih, ki živijo zunaj državnih meja. To znanje je namreč šibko, prešibko. Prav zaboli me, kadar slišim Slovence v Sloveniji govoriti, da gredo v Klagenfurt ali v Udine.
V avgustu ste se udeležili koncerta kanadske Vokalne skupine Plamen v Tržiču, ministrica pa je njihovemu nastopu prisluhnila na Ptuju. Kako tovrstna kulturna gostovanja in srečanja v praksi krepijo žive vezi med matično domovino in Slovenci po svetu?
To je bil krasen koncert! Marija Ahačič Pollak je neverjetna. Kljub 89 letom ohranja energičnost, ki jo začuti vsak, ki se sreča z njo, in to prenaša na dekleta v skupini. Ko sem jih poslušala, sem razmišljala prav to – kako pomembna so taka gostovanja naših Slovencev v matični domovini. Prek njih jih spoznavamo, začutimo njihovo vez s Slovenijo, njihovo ljubezen do slovenske besede, pesmi in tega, kar smo. Ko se srečaš z njimi, suhoparna številka o tem, da nas je po svetu še pol milijona, postane otipljiva izkušnja ponosa, domoljubja, zgled zvestobe in trdega dela za tisto, kar imaš rad. To je res nekaj velikega; prek teh osebnih srečevanj postajajo tudi vezi bolj osebne in močnejše.
Več v novi številki revije Demokracija.
