Piše: Gašper Blažič
Vsakoletni spominski dan na žrtve totalitarnih sistemov odpira vedno nova vprašanja, kako se spopasti s to neprijetno dediščino. O vsem tem smo se pogovarjali z dr. Andrejo Valič Zver, zgodovinarko in anglistko, ki je v preteklosti vodila tudi Študijski center za narodno spravo, zdaj pa je direktorica Inštituta dr. Jožeta Pučnika.
DEMOKRACIJA: Tudi letos bomo obeležili spominski dan na žrtve totalitarnih sistemov. Kot direktorica Študijskega centra za narodno spravo ste bili že od začetka vpeti v organizacijo dogodkov. Je spominski dan dosegel svoj namen?
Dr. Andreja Valič Zver: Spominski dan na žrtve totalitarizmov obeležujemo v širšem evropskem prostoru od leta 2009, ko je bila v Evropskem parlamentu sprejeta resolucija, ki so jo podprli tudi vsi evropski poslanci iz Slovenije. Članicam EU je naložila »resnico, pravico in spomin« pri ukvarjanju s posledicami vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki so pustošili po Evropi. Imate prav, Študijski center za narodno spravo, ki ga je ustanovila prva Janševa vlada leta 2008 in sem ga vodila dvanajst let, je s podporo lokalnih organizatorjev prizadevno organiziral spominske dneve že vse od začetka, na primer v Rajhenburgu, Štanjelu, Kobaridu, na Ptuju, Turjaku in drugje. Med dogodke smo vključili tudi spominske svete maše, poklon pred obeležji, dejavnosti za mlade idr. Morda bi se ob tej priložnosti veljalo spomniti, s kakšno neverjetno sovražnostjo je levi politični pol sprejemal aktivnosti študijskega centra v obdobju mojega vodenja, ko smo z neštetimi dejavnostmi odpirali mnoga nerešena vprašanja t. i. spravnega procesa na Slovenskem, na tem področju pa smo bili prodorni tudi v mednarodnem okolju. Ta vnema je kasneje usahnila, kar je slabo za spravni proces.
Je Evropa po vašem mnenju naredila temeljne civilizacijske korake? Zdi se, da je fraza »nikoli več« padla v precej čudno luč, vsaj od agresije na Ukrajino.
Na načelni ravni bi lahko rekli, da je Evropa resda postavila okvire, da se obsodi in zavzame enak odnos do vseh treh totalitarizmov. Evropski spomin pa je kljub številnim zavezam še vedno razdrobljen, zlasti totalitarne izkušnje komunizma le s težavo najdejo pot v spominsko krajino Evrope. V praksi je dostikrat tako, da se komunizem še vedno poskuša izvzeti iz te zgodbe, zlasti v nekaterih državah. Na žalost je Slovenija med njimi. Po eni strani se zdi, da so nekdanje države izza železne zavese bolje opravile z dediščino preteklosti in bolje razumejo nevarnosti komunizma. Danes se mnogim na Zahodu zdi, da je ukvarjanje s to temo preseženo in odvečno. Vendar moramo vedeti, da tisti, ki glorificira komunizem ali pa ga zgolj tolerira, ne more biti demokrat! Glede na dejstvo, da levi pol še vedno besno ščiti simbole komunizma, pa si lahko zamislite, koliko je pravih demokratov v Sloveniji …
Celoten intervju si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
