Ministrstvo za kmetijstvo sestavlja nabor pomoči kmetom zaradi suše

Sekretarka Mojca Erjavec se je danes na terenu v okolici Domžal seznanila s sušnimi razmerami, ki so, kot je poudarila, resnično pereče, zato bo k pomoči kmetom pristopila tudi država.

“Na ministrstvu smo že zagotovili skupno prek 15 milijonov evrov za reševanje posledic suše in pozebe v lanskem letu, pričakujemo, da se bodo prva izplačila začela konec tega meseca. Glede tekočih ukrepov za blaženje posledic krize zaradi visoke cene gnojil in goriv pa tudi snujemo ukrepe. Na evropski ravni smo dobili dodeljenih 2,7 milijona evrov, ki jih bomo zelo verjetno še nadgradili z dodatnimi državnimi ukrepi,” je dejala v izjavi za medije ob robu ogleda.

Sredstva za pomoč po lanskoletni suši in pozebi so zagotovljena iz različnih virov. Vlada je na predlog kmetijskega ministrstva za odpravo posledic lanske suše zagotovila 8,45 milijona evrov, po odloku o finančni pomoči za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi pozebe 2025 je bilo izdanih 62 odločb v višini nekaj več kot 328.000 evrov, po programu odprave posledic škode zaradi lanske pozebe pa je za izplačilo pomoči namenjenih 4,5 milijona evra.

Poleg tega je Evropska komisija za nadomestilo izpada dohodka v pridelavi jabolk zaradi pozebe namenila 2,8 milijona evra, pri čemer je odlok v javni obravnavi, so danes z ministrstva sporočili za STA.

Približno 2,7 milijona evropskih evrov sredstev pa bodo kmetje prejeli za blažitev posledic krize v kmetijskem sektorju zaradi visokih cen gnojil in goriva. Izplačila kmetom bodo, skladno z uredbo EU, izvedena najpozneje do konca februarja prihodnje leto, so napovedali na kmetijstvu.

Mojca Erjavec je poudarila, da je v trenutnem programskem obdobju skupne kmetijske politike za namakanje zagotovljenih okoli 10 milijonov evrov in da sta trenutno na tem področju odprta dva razpisa. “Na terenu smo si ogledati tudi nekatere dobre prakse namakanja,” je povedala.

Na ministrstvu so poudarili, da so do danes uspešno podprli vse projekte namakanja, ki so kandidirali za sredstva v okviru strateškega načrta 2023-2027.

Spomnila je, da so na ministrstvu že poslali pobudo ministrstvu za okolje in prostor za hitrejše in enostavnejše umeščanje kmetijskih objektov v prostor.

Zaradi vse več vremenskih ujem bi kmetje morali razmisliti tudi o možnosti zavarovanja v kmetijstvu, za kar so prav tako na voljo subvencije, je povedala.

Razmere zaskrbljeno spremljajo tudi na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki bo danes na ministrstvo poslala svoj nabor ukrepov za pomoč kmetom. Kot je pojasnil Podgoršek, bodo predlagali ukrepe finančne podpore po vzoru iz leta 2022 ob začetku vojne v Ukrajini, ko je država za pomoč v kmetijstvu spomladi namenila 30 milijonov evrov, v jeseni pa še 15 milijonov evrov. “Pričakujemo neko takšno konkretno pomoč še v tem letu,” je bil jasen.

Poleg tega bodo med drugim predlagali še popise škode, možnosti najema kreditov preko Slovenskega regionalno razvojnega sklada ter zmanjšanje administrativnih bremen javljanja višje sile, setve, ozelenitev.

Da bodo v prihodnosti potrebna večja vlaganja v preventivne ukrepe, je menil tudi član sveta KGZS Bojan Cajhen. Prepričan je, da bo v letih, kot je letošnje, tudi država morala bolj pomagati, da kmetije ne bodo obupale in prenehale kmetovati.

Kmet Andrej Hribar pa je ministrstvo v luči vremenskih vzorcev zadnjih let pozval k razmisleku o tem, da bi bilo gnojenje omogočeno že pred 15. februarjem.

Pri žitih po zdajšnjih ocenah pričakujejo do 50-odstoten izpad pridelka, pri koruzi ponekod do 90-odstotnega, pri krompirju od 30- do 90-odstotni izpad, pri oljnih bučah škoda po zdajšnjih ocenah presega 50 odstotkov. Zaradi suše škoda nastaja tudi v sadjarstvu, vinogradništvu in zelenjadarstvu, pa tudi v ribogojstvu in v gozdovih. Podgoršek je zato danes kmete še enkrat pozval, naj redno preverjajo stanje podlubnikov v gozdovih in pravočasno odstranjujejo napadena drevesa.

Stanje na terenu si bo prihodnji teden ogledal tudi kmetijski minister Janez Cigler Kralj.