31.6 C
Ljubljana
sreda, 12 avgusta, 2026

(TRIBUNA) Spoštovati naravo; četrta točka: Spolna usmerjenost

Piše: France Cukjati, filozof, teolog, zdravnik, politik in publicist

Najpogostejša je heteroseksualna usmerjenost, kar pomeni spolno privlačnost do oseb nasprotnega spola: moškega spolno privlači ženska in žensko spolno privlači moški.

Občasno pa srečamo tudi homoseksualno usmerjenost, to je spolno privlačnost do oseb istega spola. Ali biseksualno, to je privlačnost tako do moških kot do žensk. Pa aseksualno, panseksualno, demi- …

Zmeda ali norost

Vrst spolnih usmeritev je vsak dan več, saj je človeška domišljija neskončna, in še nikoli se ni človeštvo tako množično in tako intenzivno ukvarjalo z različnimi oblikami spolnih usmerjenosti. Manjkajo le še spolne usmerjenosti v lutko, psa, kozo itn. Ker spolni odnosi niso več zavarovani v okviru pristne osebne ljubezni, so postali razosebljeni, dehumanizirani, pomanjkanje kakovosti odnosov pa človek skuša nadomestiti s količino vse bolj različnih spolnih odnosov.

A tu, v našem razmišljanju, se ukvarjamo predvsem s spolno identiteto človeka. Ali se človek čuti moškega ali žensko? Ali je to občutje v skladu ali ni v skladu z videzom lastnega telesa oziroma lastnih spolnih organov? In če telesni videz ni v skladu s človekovim občutjem in ga to moti, ali naj človek obišče psihoterapevta, da mu pomaga psihično sprejeti telesno identiteto, ali pa naj se zaupa kirurgu, da mu spremeni videz telesa in spolnih organov?

Spolna disforija

Spolna disforija je motnja spolne identitete. Človek ima občutek, da spol, ki so mu ga ob rojstvu »dodelili« (oziroma »ugotovili« na podlagi telesnih znakov), ni v skladu z njegovim spolom, kot ga čuti oziroma si ga želi. V celostni analizi velikega števila takšnih primerov znana nemška pediatrinja Christl Ruth Vonholdt ugotavlja:

  1. Spolna disforija v 85 odstotkih prizadene dekleta.
  2. Pri večini (61–98 odstotkov) izzveni spontano, če nihče ne posega v njihovo puberteto.
  3. Prevladujoč pristop je transafirmativna terapija, to je potrditev zaželenega spola, vendar resnična sprememba spola ni možna.
  4. Tranzicija (prehod) vključuje obsežne posege v mladostnikovo psihično in telesno celovitost. Posledice so nepopravljive poškodbe telesa in biološke plodnosti.
  5. Sprememba v želeni spol ne more zmanjšati visoke stopnje duševnih motenj, ki spremljajo spolno disforijo.
  6. Pri mladostnikih s spolno disforijo so zelo verjetne predhodne psihiatrične motnje (depresija, anksioznost, bipolarne motnje, samomorilnost), nevrobiološke razvojne težave (avtizem, ADHD) in osnovne psihološke travme.
  7. Internet, družbeni mediji in »družbena okužba« lahko ranljive otroke pripeljejo do tega, da sprejmejo transspolno identiteto.
  8. Odpor do transmedicine kot oblike zdravljenja narašča. Vse več strokovnjakov in prizadetih vidi »prehod v želeni spol« kot hudo trpinčenje otrok in mladostnikov. Začele so se tožbe proti takšnemu »zdravljenju«.

Število otrok in mladostnikov, ki iščejo transspolno »zdravljenje«, se je v zadnjih letih zelo povečalo. Na kliniki Tavistock (Tavistock Gender Clinic) v Londonu je bilo na primer leta 2009 le 51 otrok in mladostnikov, leta 2022 pa že 3585. Vse več je tudi mlajših od 10 let.

Spremeniti svoj spol

In če človek (otrok) spremeni telesni videz, ali je s tem spremenil že tudi svoj spol? Ga to pomiri? Osreči?

Odgovore najdemo v posebnem poročilu Lawrencea S. Mayerja in Paula R. Mc Hugha. Gre za obsežno zbirko rezultatov raziskav s področja spolne usmerjenosti in spolne identitete, ki je bila jeseni 2016 objavljena v ameriški znanstveni reviji The New Atlantis.

Najprej sta se lotila vprašanja, ali je spolna usmerjenost prirojena, biološko določena in nespremenljiva, kot trdijo gejevska združenja, in po raziskavi sta nedvomno odgovorila: »Zamisel, da je homoseksualna spolna usmerjenost prirojena, biološko določena lastnost, ni podprta z nobenimi znanstvenimi dejstvi.«

Nebiološka ali protibiološka spolna usmerjenost, ki ni v skladu z genetsko osnovo pacienta, to je s kromosomi XX oziroma XY oziroma z videzom njegovih normalnih spolnih organov, ni nespremenljiva. Je bolj ali manj rezultat psihičnega dogajanja. Že leta 2004 je The Guardian na podlagi obsežne študije objavil naslednjo trditev: »Nobeno drugo zdravljenje, kot le dolgotrajna psihoterapija lahko pacientu pomaga pri zmanjšanju zmede glede spolne identitete.« Vendar se je 15 let pozneje že uveljavila doktrina, da je treba otroke in mladostnike s spolno disforijo (v skladu z DSM-5) pustiti v njihovem domišljijskem svetu, jim dati ime nasprotnega spola, jih vzgojiti v »družbeni vlogi« nasprotnega spola, od starosti 11 ali 12 let jim dajati blokatorje pubertete, od 16. leta naprej pa nasprotne spolne hormone – v odrasli dobi pa morda izvesti kirurške posege za »spremembo spola«.

Avgusta 2023 je nemški zvezni kabinet pripravil osnutek kontroverznega zakona o samoodločbi (SBGG – Gesetz über die Selbstbestimmung in Bezug auf den Geschlechtseintrag). Namen tega zakona je bil olajšati registracijo spremembe spola iz moškega v ženskega ali obratno. V anglosaških in evropskih državah se je število kandidatov za spremembo spola povečalo za več kot 1000 odstotkov, večinoma (80 odstotkov) gre za dekleta, najstnice. In posledice: moški že prevzemajo kolajne v ženskih športih, celo v borilnih veščinah, posiljevalci pa so nameščeni v ženske zapore.

Posledice spremembe

Vse kaže, da v tem »kulturnem« spopadu vse bolj zmaguje primitivna laž o človekovi naravni identiteti, ki naj bi jo človek lahko spreminjal po svoji zamisli. Če ni Boga, je lahko človek sam sebi bog – in vsem tistim, nad katerimi ima oblast.

Asleep at the Wheel (Zaspati za volanom) je naslov obsojajočega poročila konservativnega možganskega trusta Policy Exchange s sedežem v Londonu, ki je razkrilo, da večina britanskih srednjih šol brez soglasja staršev izpostavlja otroke trdi ideologiji spola, ki je morda zadnja moda, vendar ima najtežje posledice za tiste, ki postanejo njene žrtve. Biološke spolne identitete namreč ni mogoče spremeniti, mogoče pa jo je trajno pohabiti. Že s hormonsko terapijo dobimo iz deklice kvečjemu možačo, iz dečka pa poženščenega moškega. Tudi kirurško ni mogoče rešiti psiholoških težav ljudi s spolno disforijo, kar je bilo že stokrat dokazano.

Nekaj let po eksploziji modnega interesa za spremembo spola (tranzicijo) pa se že pojavljajo kesanje in odpor do tranzicije ter zahteva za vrnitev v prvotno, prirojeno stanje, kar seveda ni izvedljivo. Članstvo v teh skupnostih detranzicionistov gre že v deset- in sto tisoče. Zahtevajo prepoved lahkomiselnega ravnanja z mladostniki, zase pa visoke odškodnine. Številne klinike, ki so izvajale spremembo spola, so že v stečaju. Na forumu Reddit r/detrans lahko preberete nešteto pretresljivih pričevanj mladih, ki se po tranziciji resnično počutijo »ujeti v napačnem (pohabljenem) telesu«.

Standard v medicini je, da mora biti vsaka nova terapija temeljito raziskana in dokazano neškodljiva, preden se jo uvede. V primeru otrok s spolno disforijo so medicinski dokazi za neškodljivost hormonske in operativne terapije ne le šibki, ampak tudi nasprotujoči si. Po hormonski terapiji se pogosto pojavijo neplodnost ter zdravstvene težave s kostmi, srcem in ožiljem. Dokazano je tudi, da je pri tistih, ki so bili podvrženi kirurški spremembi spola, veliko večja verjetnost, da bodo vse življenje trpeli v duševnem nemiru, depresiji in se soočali s samomorilnim tveganjem. Te posledice se lahko pojavijo šele desetletje ali več po operaciji. Medicinska stroka vse bolj pogumno zavrača takšno »terapijo« spolne disforije.

Ideologija spola (gender ideologija) je preplavila zahodne države, nekatere bolj kot druge. Diktatura LGBT je prodrla v državno politiko in zasedla kulturni prestol medijev in šolstva. Gre za spopad za dušo otrok in mladine. Zato skušajo uveljaviti načelo, da se staršev ne obvešča, kaj se počne z njihovimi otroki. A sredi ene najbolj LGBT-pravovernih dežel, v Kanadi, se je zgodilo, da je provinca Saskatchewan nenadoma sprejela šolski zakon, da morajo učitelji v šolah takoj obvestiti starše, ko opazijo »spolno zmedenost« pri otroku. Morajo tudi ignorirati zahteve otrok, da se jih naslavlja skladno z njihovo novo izbrano spolno identiteto, če tega ne dovolijo njihovi starši.

 

V spopadu ali sožitju z naravo

Knjigo Franceta Cukjatija V spopadu ali sožitju z naravo, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi, lahko kupite tudi v naši knjigarni Vseknjige.si na Štihovi ulici 7 v Ljubljani ali jo naročite po telefonu na številki 080 34 77 oziroma preko elektronskega naslova [email protected].

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine