Piše: C. R., STA
Najvišje ležeča slovenska planinska postojanka, dom na Kredarici, pohodnike pod svojo streho sprejema že 130 let. Na nadmorski višini 2515 metrov so jo kot Triglavsko kočo na Kredarici slavnostno odprli 10. avgusta 1896. Ob obletnici Slovenski planinski muzej 28. avgusta organizira predavanje arheologa, raziskovalca in urednika Dragana Božiča.
Pobudo za postavitev koče je med gradnjo Aljaževega stolpa na vrhu Triglava dal dovški župnik Jakob Aljaž, ko je spoznal, kako pomembna bi bila planinska postojanka pod Triglavom. Aljaž je ob tem poudaril, da bo koča, čeprav slovenska, odprta in prijazna do turistov vseh narodnosti, je zapisano na spletni strani Planinske zveze Slovenije.
Po Aljaževi zamisli je kočo na Kredarici postavilo Slovensko planinsko društvo. Kočo so večkrat povečali, današnjo zunanjo podobo je dobila leta 1984. V prizidku doma je tudi meteorološka postaja. Triglavski dom je zaradi najvišjega vrha Slovenije ena najbolj obiskanih koč in v poletni sezoni beleži okoli 8000 nočitev, je zapisano na spletni strani Planinskega društva Ljubljana-Matica. Ta je lastnik in upravitelj koče. Kočo letno obišče več kot 20.000 ljudi.
“Njena postavitev ni bila le odgovor na potrebe vse številnejših obiskovalcev gora. Bila je eno najpomembnejših dejanj slovenskega ‘boja za gore’ ob koncu 19. stoletja. V desetletjih, ki so sledila, pa je Kredarica postala tudi del zgodovine slovenskega alpinizma,” je v spletnem zapisu ob obletnici navedel zgodovinar in alpinist Peter Mikša.
Dom na Kredarici je odprt celo leto, redno ga oskrbujejo od junija do konca septembra, v preostalih mesecih zanj skrbijo meteorologi. Pohodnikom je na voljo 300 sedežev v petih gostinskih prostorih in okoli 300 ležišč v sobah in na skupnih ležiščih.
Ob okrogli obletnici odprtja koče na Kredarici Slovenski planinski muzej v Mojstrani 28. avgusta ob 18. uri organizira predavanje Dragana Božiča z naslovom Triglav, dva župnika (Aljaž in Zemljič), dva fotografa in fotografinja (Pirc in zakonca Lergetporer), en stolp in ena pesem.
Kot so ob napovedi predavanja zapisali pri muzeju, je 7. avgusta 1895 na vrhu Triglava postavljeni Aljažev stolp dovški župnik blagoslovil 22. avgusta. Dan pozneje ga je fotografiral ravnatelj Kranjske kmetijske družbe Gustav Pirc, naslednjega dne pa še blejski fotograf Benedikt Lergetporer, ki je na stekleno ploščo poleg stolpa ujel še vodnika Jožefa Hlebanjo iz Mojstrane in 12-letno hčerko Romano.
Slavnostnega odprtja Triglavske koče na Kredarici 10. avgusta 1896 se je udeležilo pet fotografov, med njimi Gustav Pirc in žena fotografa Lergetporerja, Maria Lergetporer. Dva primerka njenega posnetka z Aljažem v sredini med ostalimi navzočimi hrani Slikovna zbirka NUK. V planinski literaturi je bil ta posnetek velikokrat objavljen praviloma brez omembe fotografinje, navaja muzej.
Na predavanju bodo govorili tudi o pesmi Oj Triglav, moj dom, ki jo je uglasbil Aljaž. Kot so zapisali pri muzeju, pesem ni bila prvič zapeta 22. avgusta 1895 pri stolpu, kot trdijo številni pisci, ampak leto pozneje, 10. avgusta 1896, med odprtjem koče. “Kdo je njen avtor, Aljaž ni vedel do zadnjega diha, predvsem pa tudi ne, da gre za malenkostno prirejen prevod treh kitic nemške pesmi O Schwarzwald, o Heimat,” so navedli pri muzeju.
Ob letošnji 130-letnici je obiskovalcem Triglavskega doma na Kredarici na voljo tudi nov priložnostni žig.
