Piše: dr. Peter Jambrek
Včeraj, v sredo 5. avgusta sem ob 17:10 prejel telefonsko pisno sporočilo (»message«) z naslednjo vsebino: »Pozdravljeni, ali se lahko prosim na kratko slišiva glede ustavne obtožbe predsednice republike? Rok Šuligoj, TV Slovenija«.
Ko sem ob 19:21 odprl telefon in prebral to sporočilo, gospoda Šuligoja nisem poklical, ampak sem mu pisno odgovoril takole:
“Po mojem mnenju kaže prijateljsko druženje predsednice z osebami, ki so državljani države, ki hudo krši mednarodno pravo in zunanjepolitične zaveze EU, in za katere obstaja utemeljen sum, da so dokazljivo povezane z interesi tako te tuje države kot tudi z neposrednimi poslovnimi interesi njene ožje družine, na sum, da vse okoliščine v svoji celoviti povezanosti dajejo v javnosti videz domnevne kršitve njenega ustavnega položaja upoštevaje določbe 102., 104., in 105. člena Ustave RS v luči njene ustavne odgovornosti skladno z 109. členom Ustave.
Toliko na prvi pogled, ki pa zahteva konkretno ustavno pravno argumentacijo upoštevaje vse znane dogodke njene avtomobilske nesreče v družbi s konkretnimi osebami, ki so bile njene sopotnice, in njihovim položajem. Predvsem se zastavlja ustavno pravno vprašanje suma izkazanega nacionalno- varnostnega in obveščevalnega tveganja, na katerega opozarjajo okoliščine tega dogodka.
Peter Jambrek”
Kako je pa prišlo do udarne vesti na začetku dnevnika TV ob 19:00? Seveda je bilo moje sporočilo ob 19:21 prepozno za objavo v dnevniku. Pregled mojega telefona pa pokaže naslednje – navajam “Call History” za telefonsko številko, s katere je gospod Šuligoj poslal svoje sporočilo ob 17:10 : “Incomin Call, Missed – 15:16, 15:37, 16:17, 17:09.” In ker nisem dvigoval slušalke, se je ob 17:10 odločil napisati mi zgoraj navedeno sporočilo, na katerega sem, kot že povedano, takoj, ko sem odprl telefon tudi odgovoril (ob 19:21).
Gotovo je pa gospod Šuligoj želel dobiti od mene kakšno mnenje (“se lahko na kratko slišiva o ustavni obtožbi”) zato, ker ga je kolega seznanil, da se je z mano o tem pogovarjal istega dne ob 13:48. Ne spomnim se novinarjevega imena, želel je pa dobiti od mene kako mnenje o par ustavnopravnih vprašanjih, o katerih sem na kratko že pisal – o ustavnem sodišču, o morebitni ustavni krizi in še čem. V kratkem neformalnem pogovoru dveh, treh minut sem povedal, da nimam niti časa niti volje dajati kakršnihkoli izjav, vsaj ne med počitnicami. In sem mu za zaključek mimogrede navrgel, da so poročanja vredna tudi druga ustavnopravna vprašanja, recimo glede aktualnega dogodka avtomobilske nesreče predsednice. Povedal sem mu svoje osebno mnenje, da dogodek sproža številna pravna in ustavna vprašanja, ki utegnejo voditi do situacije ustavne obtožbe. Daleč od tega, da bi bila to moja za medij avtorizirana izjava. Popolnoma neresnična pa je informacija, ki jo je posredovala TV v dnevniku po preteku nekaj ur, namreč, da naj bi jaz pisal to ustavno obtožbo, ali da naj bi jo nameraval pisati. Ne dvomim pa, da je novinarjeva pripoved o razgovoru z mano ob 13:48 prišla do uredništva TV dnevnika ob 19:00, ki je pogovor z mano predstavilo kot »neuradno smo izvedeli« in mu je iz tega morebiti nehote nastala prime time udarna novica.
Konec koncev – konec dober, vse dobro. Avtomobilska nesreča gospe predsednice je njena precejšnja smola in hkrati za državljane nepričakovana sreča. Na dan je prišlo, pod nadzorom dveh policij, kup zanimivih informacij, ki sodijo v okvir vrste ustavnih določb in vrednot, tudi tistih iz 104. člena: “Prisegam, da bom spoštoval(a) ustavni red, da bom ravnal(a) po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval(a) za blaginjo Slovenije.”
Peter Jambrek
četrtek, 6. avgusta 2026 ob 10:30.
