Piše: G. B.
V novi številki Demokracije pišemo, kako besno se levičarji zaganjajo v predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića, vendar mu dejansko ne morejo nič. Predlogi razrešitve ne bodo pomagali, prav tako ne obstaja institut ustavne obtožbe, saj ta velja samo za predsednika republike, vlade in ministre. Pišemo o tem, kako Robert Golob grobo zlorablja slovensko pomladi za predreferendumsko kampanjo. Jesenski referendum bo tudi odločitev o korupciji – bomo dopustili, da bo slednja še naprej del sistema? Pišemo tudi o revizijah na ministrstvih, kar prinaša na dan številne šokantne podatke o okostnjakih iz Golobovih omar. Z Demokracijo boste vedeli več!
Svoboda, SD in Levica so prejšnji teden predlagale razrešitev predsednika DZ Zorana Stevanovića, ker naj bi kršil ustavo in opustil domnevno varovanje ustavnih pravic opozicije. Slednja je namreč prek proceduralnih zvijač spet hotela doseči ustanovitev preiskovalnih komisij po lastnem okusu, ob tem pa velja, da se bo o zakonu, ki to ureja, odločalo oktobra na referendumu. Prav zato je ustanavljanje preiskovalnih komisij preloženo na čas, ko bo znano, ali bo novela zakona o parlamentarni preiskavi potrjena ali ne. O tem seveda nekoliko kasneje, a očitno je zdaj nastal zagaten pravni položaj, v katerem nekateri pravni strokovnjaki skušajo s svojo podporo levičarjem prepričati javnost, naj odločneje pritisne na Stevanovića. Ta naj bi, tako pravijo, kršil ustavo oziroma jo zlorabljal, ker domnevno ni zaščitil opozicije. Opozicija je v predlogu razrešitve izpostavila, da je dolžnost predsednika DZ preprečevati zlorabe parlamentarnega postopka. Menijo, da bi predsednik DZ moral delovati kot zgled, glasovati za sprejem dnevnega reda izrednih sej in poslance opozarjati na ustavno skladno ravnanje. Namesto tega pa je, kot trdijo, glasoval proti sprejemu dnevnih redov izrednih sej, na katerih bi ustanovili preiskovalni komisiji o Black Cubu in o obvodnem financiranju strank. S tem pa je po navedbah predlagateljev »sodeloval pri zlorabi procesne odločitve«. In ker DZ ni odredil parlamentarne preiskave, naj bi Stevanović kršil ustavo.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
V novi Demokraciji še preberite:
Groba zloraba slovenske pomladi
Seveda ni mogoče spregledati, da se v vseh teh zgodbah pojavljajo praktično eni in isti obrazi – tisti, ki so se leta 1988 domnevno borili za demokracijo in celo »nosili glavo v torbi«, da bi Janšo rešili pred zaporom. Po drugi strani pa se že več desetletij obsedeno ukvarjajo z njim. Predvsem takrat, ko zasede premiersko funkcijo. Nikakor ne morejo razumeti, kako se mu vedno znova uspe vrniti, potem ko se zdi, da je že dokončno poražen. Vsakič znova aktivirajo tudi svoj moralni kapital iz časov, ko je bilo zavzemanje za temeljne človekove pravice tvegano početje.
Revizije razkrivajo nove luknje ter okostnjake iz omar Roberta Goloba
Prvi pregled stanja je pokazal, da je bilo na številnih področjih opravljenega veliko dela, hkrati pa ostajajo pomembni organizacijski, finančni in projektni izzivi. Naloga novega vodstva je, da z učinkovitejšim upravljanjem, boljšim črpanjem evropskih sredstev, hitrejšim odločanjem in doslednim izvrševanjem projektov zagotovi, da bodo javna sredstva prinesla čim večjo korist ljudem, občinam in gospodarstvu. Na ministrstvu za okolje in prostor uspeh ne bo merjen po številu sestankov, objav ali porabljenih sredstev, je bilo sporočilo ministrice. Merjen bo po rezultatih: po hitrejših postopkih, izvedenih projektih, učinkovitem črpanju evropskih sredstev, boljši poplavni varnosti, čistejšem okolju, večjem številu dostopnih stanovanj in odgovornem ravnanju z vsakim javnim evrom.
Intervjuja: Marija Gruškovnjak in Luka Svetina
»Prihodnost slovenstva na avstrijskem Koroškem ni rožnata, a dokler bodo v družinah govorili slovensko, dokler bo naš pogovorni jezik slovenski – pa naj bo to knjižna slovenščina ali narečje – tako dolgo bomo ali bodo Slovenci na Koroškem ostali,« pravi Marija Gruškovnjak, Prekmurka, ki živi na Koroškem. Novi predsednik Združenja novinarjev in publicistov Luka Svetina pa je spregovoril o poslanstvu združenja: »Sam pozdravljam vsako novo združenje, ki se oblikuje v novinarskih krogih, saj več glav več ve, organizirani pa smo lahko glasnejši. Tudi v ZNP je naša moč v medijih odvisna od tega, ali bomo znali v prihodnje v naše vrste privabiti še več članov, ki so prepoznani kot kakovostni novinarji.«
Referendum bo odločitev o korupciji, ne o politični policiji
Razprava o razpisu referenduma, ki je dobil zeleno luč, se je razvila v dolgo, čustveno in pogosto postopkovno prekinjeno soočenje. Sprememba zakona (novela) vrača ureditev, ki je veljala desetletja, odpravlja proceduralne barikade, ki so omogočale zavlačevanje, ter omogoča učinkovito ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij (okoli 6.000 oseb). V 1. členu novele zakona je preiskava jasno omejena na zadeve javnega pomena in nosilce javnih funkcij. Nikakor pa ta preiskava ni usmerjena na »navadne državljane«, kot zdaj zavajajo v tranzicijski levici, povezani z globoko državo. Izmislili so si slogan »politična policija«, v bistvu pa gre za zavajajočo propagando. V zakonu takšna določba ne obstaja.
Politična policija? Ko politični slogani trčijo ob integriteto policije
Politične kampanje prihajajo in odhajajo. Referendumi, volitve in politični spori so sestavni del demokracije. Policija pa ostaja. Zato bi morali biti pri uporabi izrazov, kot je »politična policija«, posebej previdni. Demokratična družba potrebuje kritiko oblasti. Potrebuje tudi odprto razpravo o zakonih. Hkrati pa potrebuje policijo, ki ji državljani zaupajo. Če politični slogani začnejo spodkopavati zaupanje v politično nevtralnost policije, lahko nastane škoda, ki presega okvir posamezne referendumske kampanje. Prav zato drugi odstavek 31. člena ZODPol ni zgolj tehnična določba. Gre za pomembno zakonsko zavezo, da policija varuje svojo integriteto, saj je od nje odvisno zaupanje javnosti in posledično tudi učinkovitost pravne države. Vprašanje zato ni zgolj, ali je slogan »Proti politični policiji« politično uspešen. Pomembnejše vprašanje je, ali smo zaradi trenutnega političnega spora pripravljeni tvegati zmanjšanje zaupanja v eno od ključnih institucij demokratične države. To pa je razmislek, ki presega vsak referendum.
Vlada zagotovila milijone za kmete: pomoč po suši, pozebi in dražjem gorivu
Po objavi izvedbene uredbe na ravni Evropske unije bo ministrstvo pripravilo možne rešitve in ukrepe za pomoč kmetom, ki jim bodo na voljo v drugi polovici leta. Ob tem bo v okviru svojih pristojnosti storilo vse, da čim bolj prisluhne potrebam kmetov in jim pride naproti pri blaženju posledic povečanih stroškov, so sporočili. Cilj je, da se po sprejetju evropskega pravnega okvira potrebni nacionalni postopki izvedejo čim hitreje in v tesnem sodelovanju z vsemi ključnimi deležniki. Ministrstvo bo o nadaljnjih korakih in možnostih podpore javnost sproti obveščalo, dodajajo. Pri tem je skupni cilj zagotoviti čim bolj stabilne pogoje za delovanje slovenskih kmetijskih gospodarstev.
V novi Demokraciji vabljeni k branju kolumn naših urednikov, novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Bogdan Sajovic, Lucija Kavčič, Gašper Blažič, Jože Biščak, Matevž Tomšič, Stane Granda, Branko Koderman, Andrej Umek in Vančo K. Tegov.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
