Piše: Vida Kocjan
Vlada je sprejela izhodišča za rebalans državnega proračuna za leto 2026 in pripravo proračunov za leti 2027 in 2028. Skupni odhodki za leto 2026 so določeni pri 18,4 milijarde evrov, z višjimi sredstvi za zaključek Načrta za okrevanje in odpornost ter s tem povezanimi evropskimi sredstvi. Vlada zaradi nenormalno visoke rasti odhodkov ministrstva poziva k ukrepom za zmanjšanje primanjkljaja. Rebalans je pričakovan konec avgusta, proračuna za prihodnji dve leti pa do konca septembra.
Vlada je sprejela izhodišča za pripravo predloga rebalansa državnega proračuna za leto 2026, začela pa je tudi postopek priprave proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti. Rebalans proračuna bo prinesel tudi prve konkretne prilagoditve za vzdržno javnofinančno sliko, ob ohranjanju ključnih investicij in socialne varnosti. Podrobnejši predlogi bodo znani konec avgusta oziroma septembra.
Vlada je ministrstva pozvala k pripravi predlogov ukrepov, ki bodo omogočili doseganje fiskalnih ciljev. Določila je tudi razrez proračunskih izdatkov po ministrstvih in drugih predlagateljih finančnih načrtov – skupni proračunski odhodki so za leto 2026 določeni v višini 18,4 milijarde evrov.
Fiskalna realnost: kršene zaveze in poziv k ukrepom
V primerjavi z dosedanjimi načrti razrez vključuje predvsem višje obrambne izdatke in dodatna sredstva za proračunski sklad za izvajanje Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Povečanje obrambnih izdatkov je namenjeno uresničevanju cilja, da Slovenija doseže obrambne izdatke v višini 2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v skladu s sprejetimi zavezami prejšnje Golobove vlade, ki jih je drastično kršila. Dodatna sredstva za proračunski sklad NOO pa so potrebna zaradi zaključne faze izvajanja načrta (investicij) in s tem povezanega črpanja evropskih sredstev.
Ob pripravi proračunov za leti 2026 in 2027 v lanskem letu je bilo predvideno, da bo del izdatkov za izvajanje projektov realiziran še v letu 2027. Zaradi zaključka izvajanja NOO v letu 2026 pa je bilo treba ustrezna sredstva zagotoviti že v proračunu za leto 2026.
Izhodišča za pripravo proračunskih dokumentov temeljijo na najnovejši informaciji o saldu konsolidirane bilance javnega financiranja in stanju v letošnjem proračunu, s katero se je seznanila vlada. Iz informacije je razvidno, da so se v zadnjem obdobju obveznosti državnega proračuna znatno povečale in je fiskalna zaveza o kumulativni rasti očiščenih odhodkov sektorja država za leto 2026 kršena. Vlada je tiste resorje, pri katerih so ustanovljeni proračunski skladi, pozvala, naj opravijo analizo njihove učinkovitosti. V primerih, ko se sredstva teh skladov ne porabljajo tekoče, pa naj nemudoma pripravijo spremembe relevantnih zakonov na način, da se prosta sredstva vrnejo v proračun, kar bo posledično zmanjšalo primanjkljaj državnega proračuna.
Za leti 2027 in 2028
Vlada se je seznanila tudi z osnutkom proračunskega memoranduma in določila razrez za pripravo predloga sprememb državnega proračuna za leto 2027 ter predloga proračuna za leto 2028. Za leto 2027 so skupni proračunski izdatki prav tako določeni v višini 18,4 milijarde evrov, kar je za 309 milijonov evrov več od sprejetega proračuna za leto 2027 (pretežni del povečanja se nanaša na dodatna sredstva za izvajanje kohezijske politike, ki so bila v sprejetem proračunu za leto 2027 načrtovana prenizko), za leto 2028 pa pri 19,1 milijarde evrov.
Minister Šircelj: »Enormna rast odhodkov«
Minister za finance Andrej Šircelj je v zadnjih tednih večkrat opozoril na hitro rast proračunskih odhodkov. Po njegovih besedah primerjava med prvimi petimi meseci letos in lani kaže na enormno povečanje odhodkov v višini 1,5 milijarde evrov. »To ni bila praksa v preteklih letih, tudi ne v tistih letih, ko so bile volitve,« je poudaril.
Vlada naj bi rebalans sprejela septembra. Cilj je ohraniti primanjkljaj pod maastrichtsko mejo treh odstotkov BDP.
Minister je napovedal, da bodo prihranke letos iskali pri javnih naročilih, predvsem pri medicinski opremi. »Tukaj bo že prvi prihranek, tudi pri prilagoditvi novemu zakonu o vladi,« je pojasnil in ob tem nakazal na manjše število ministrstev. »Najprej bomo zmanjšali odhodke, višji DDV je eden izmed zadnjih ukrepov,« je dejal. Dodal je: »Ne bomo uvedli nobenega davka na nepremičnine … tudi položaj na področju javnih financ ni takšen, da bi bil Zujf potreben.« Ali drugače: vlada bo najprej prečesala odhodke, novih davkov ne načrtuje.
Pomembna podpora gospodarstva
V gospodarstvu in reprezentančnih združenjih podpirajo napovedano davčno razbremenitev dela in omejevanje rasti javne porabe. Opozarjajo, da visok primanjkljaj in javni dolg dolgoročno zvišujeta stroške zadolževanja za podjetja in zmanjšujeta konkurenčnost.
Želijo predvidljivost: stabilen proračun brez nenadnih davčnih sprememb ali rezov v infrastrukturo oziroma investicije.
Proračunska gibanja v prvem polletju 2026
Ministrstvo za finance pa je objavilo proračunska gibanja v prvem polletju 2026. Iz podatkov je razvidno, da je državni proračun v prvi polovici letošnjega leta zabeležil 7,7 milijarde evrov prihodkov in 8,9 milijarde evrov odhodkov. Odhodki so bili višji za približno 1,2 milijarde evrov. V primerjavi z enakim obdobjem lani je bilo več sredstev namenjenih za socialne transferje, investicije in stroške dela v javnem sektorju.
Proračunski odhodki so bili v obdobju januar–junij za 12,3 odstotka višji od primerljivega obdobja lani in so dosegli 50,6 odstotka načrtovanih odhodkov. V okviru tega so stroški dela v javnem sektorju znašali 2,7 milijarde evrov (+11 odstotkov).
Prihodki so dosegli 49,7 odstotka načrtovanih in so bili za 8,4 odstotka višji kot lani. Davčni prihodki so dosegli 6,7 milijarde evrov (+7,2 odstotka). Davek na dodano vrednost (DDV) je prinesel 2,9 milijarde evrov (+11,6 odstotka), dohodnina 1,2 milijarde evrov (+1,2 odstotka), trošarine 758 milijonov evrov (–20,9 milijona evrov), davek od dohodkov pravnih oseb pa 1,1 milijarde evrov (+22,9 odstotka).
Strateški svet za gospodarstvo
Vlada je na seji 9. julija 2026 ustanovila Strateški svet za gospodarstvo kot neodvisen posvetovalni organ. Predsednik sveta je Marko Lotrič, gospodarstvenik (Lotrič Metrology) in predsednik Državnega sveta RS.
Člani sveta so:
- Igor Akrapovič (Akrapovič)
- Jernej Bortolato (kamnoseški mojster)
- Marko Bitenc (predsednik Kluba slovenskih podjetnikov, zasebno zdravstvo)
- Blaž Brodnjak (NLB)
- Leon Cizelj (Institut Jožef Stefan)
- Blaž Cvar (predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije – OZS)
- Matjaž Čemažar (Domel)
- Ana Čermelj (generalna sekretarka Sindikata obrti in podjetništva)
- Polona Domadenik Muren (Ekonomska fakulteta UL)
- Marko Drobnič (Talum)
- Damir Jelenko
- Izidor Krivec (Celjske mesnine)
- Jure Knez (Dewesoft)
- Mariča Lah (Trgovinska zbornica Slovenije)
- Matej Lahovnik (profesor EF UL, bivši minister)
- Medeja Lončar (Siemens)
- Gregor Makuc (Sandoz)
- Aleksander Mervar (Eles)
- Dušan Olaj (Duol)
- Mark Pleško (Cosylab)
- Jože Podgoršek (Kmetijsko-gozdarska zbornica)
- Igor Pristavec (Prigo)
- Ivan Simič (davčni strokovnjak)
- Sabina Sobočan (Varis)
- Tibor Šimonka (predsednik Gospodarske zbornice Slovenije – GZS)
- Jernej Tovšak (Paloma)
- Jernej Zupančič (Cleangrad)
Svet združuje ugledne predstavnike gospodarstva in akademske sfere ter strokovnjake. Namenjen je svetovanju vladi pri konkurenčnosti, produktivnosti, investicijah in trajnostnem razvoju, vključno s fiskalno politiko in rebalansom proračuna.
