Piše: Vida Kocjan
Vlada želi pod eno streho združiti državno premoženje v vrednosti okoli 17 do 18 milijard evrov in z boljšim, profesionalnim upravljanjem zagotoviti dodatne vire za financiranje pokojnin. Minister Andrej Šircelj poudarja: gre za medgeneracijsko solidarnost in varnejšo prihodnost sedanjih ter prihodnjih upokojencev. Sklad naj bi začel delovati 1. januarja 2027.
Na ministrstvu za finance so v javno obravnavo dali predlog zakona o Nacionalnem demografskem skladu.
Dolgoročno vzdržen in pregleden sistem upravljanja
Eden od ciljev predloga zakona je vzpostaviti dolgoročno vzdržen in pregleden sistem upravljanja državnega premoženja, s čimer bomo krepili dolgoročno stabilnost in varnost pokojninskega sistema ter zagotavljali večjo socialno varnost za sedanje in prihodnje generacije.
Temeljni cilji predloga zakona so zagotoviti neodvisno in avtonomno upravljanje državnega premoženja, ločeno od dnevnopolitičnih vplivov, povečati vrednost premoženja sklada s prenosom državnih naložb Slovenskega državnega holdinga (SDH), Kapitalske družbe (KAD), Družbe za svetovanje in upravljanje (DSU), Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) ter Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v last sklada ter nameniti donose premoženja sofinanciranju pokojninske blagajne na podlagi medgeneracijske solidarnosti in izboljšanju demografske slike. Cilja sta tudi vzpostaviti pregleden, varen in donosen sistem upravljanja naložb z jasno razdelitvijo pristojnosti in odgovornosti, ki omejuje tveganja za korupcijo in druga neetična ravnanja, in uskladiti delovanje sklada s slovenskimi in mednarodnimi smernicami dobre prakse upravljanja premoženja pokojninskih oziroma demografskih skladov.
Izključno za pokojnine, skrb za starejše in družinsko politiko
Sklad bo lahko pridobival naložbe, sklepal pravne posle, razpolagal z naložbami za izpolnitev obveznosti, uresničeval upravljavske in premoženjske pravice ter upravljal tveganja, povezana s premoženjem. Sredstva sklada se bodo nalagala izključno v korist sofinanciranja obveznega pokojninskega zavarovanja ter politike skrbi za starejše in ukrepov družinske politike, pri čemer bodo naložbe razpršene in usklajene z dospelostjo pričakovanih prihodnjih obveznosti. Kot delničar oziroma družbenik bo sklad uresničeval glasovalne pravice na skupščinah, skrbel za pravno varstvo ter spodbujal dobro korporativno upravljanje in ustrezne sisteme nagrajevanja v družbah s svojo kapitalsko naložbo. Prodaja kapitalskih naložb bo potekala po uveljavljenih jasnih metodah. Sklad bo imel skupščino ter nadzorni svet in upravo – za članstvo v slednjih bo zakon določal stroge pogoje glede izobrazbe, delovnih izkušenj, integritete in nezdružljivosti funkcij ter določal strožja pravila glede zastaranja odgovornosti za morebitno škodo. Sklad bo javno razkrival politiko upravljanja naložb, merila za merjenje uspešnosti družb, letna in revizijska poročila ter podatke o sestavi organov upravljanja, vključno z izjavami o razkritju nasprotij interesov.
Cilj: zagotovitev dodatnih in stalnih virov
Bistvo predloga zakona je zagotovitev čim večjega premoženja sklada, saj se lahko le na ta način oblikujejo dovolj veliki dodatni in stalni viri za rast premoženja sklada ter doseganje čim višjih donosov sklada, brez nepotrebnega podvajanja funkcij in stroškov sedanjega večjega števila upravljavcev podobnega državnega premoženja. S tem se hkrati vzpostavi enoten, pregleden, varen in bolj učinkovit sistem korporativnega upravljanja družb v lasti države.
Takšen način upravljanja državnega premoženja bo lahko omogočil učinkovito izvajanje osnovne funkcije sklada, to je sofinanciranje pokojninske blagajne in s tem razbremenitev državnega proračuna, da se bo lahko nemoteno izvajalo druge socialne, razvojne, investicijske in druge politike države. Glede na to, da je demografska problematika vprašanje vseh generacij, bo uporaba sredstev sklada temeljila na splošni medgeneracijski solidarnosti, v katero bosta vključeni tako mlajša kot tudi starejša populacija državljank in državljanov. Predlog zakona tako predvideva mehanizme za akumulacijo premoženja sklada, vplačevanje sredstev v pokojninsko blagajno, zagotavljanje sredstev za sofinanciranje politike za skrb za starejše in zagotavljanje sredstev za ukrepe družinske politike.
Zainteresirana javnost lahko pripombe in odzive na predlog zakona o Nacionalnem demografskem skladu poda prek portala eDemokracija do 21. julija. Vse prejete pripombe in predloge bodo na ministrstvu za finance skrbno preučili, so sporočili.
Kaj to pomeni za SDH in druge?
Predlog predvideva preoblikovanje ali ukinitev Slovenskega državnega holdinga (SDH) v Nacionalni demografski sklad. Na novi sklad se prenesejo vse ključne naložbe SDH (vrednost okoli 14 milijard evrov), Kapitalske družbe (Kad), Družbe za svetovanje in upravljanje (DSU) ter naložbe ZPIZ in ZZZS. Skupna vrednost premoženja sklada bo približno 17 do 18 milijard evrov.
Žiga Debeljak je predčasno odstopil s položaja predsednika uprave SDH; njegov mandat se sicer izteče 30. septembra 2026. To odpira pot za kadrovske spremembe in gladek prenos. Z imenovanjem prvega nadzornega sveta novega sklada mandati sedanjih organov SDH in drugih upravljavcev avtomatično prenehajo. Namesto razpršenega upravljanja bo vzpostavljen enoten sklad z jasno naložbeno politiko, ki jo potrdi državni zbor.
Učinki na pokojnine, razbremenitev proračuna, solidarnost
Sklad prinaša dodatne in stabilne vire za pokojninsko blagajno. Vsako leto naj bi v ZPIZ šlo 40 odstotkov dividend in 40 odstotkov kupnin od prodaje naložb. Preostanek bo namenjen akumulaciji premoženja, 10 odstotkov skrbi za starejše in 10 odstotkov družinski politiki. Cilj je postopno razbremeniti državni proračun in zagotoviti večjo pokojninsko varnost kljub staranju prebivalstva. Donosi bodo odvisni od uspešnosti upravljanja, a vlada pričakuje višje donose zaradi profesionalizacije.
Sklad bo deloval kot nov stabilen mehanizem financiranja. Ureditev predstavlja pomemben dodaten priliv, ki bo postopoma zmanjševal odvisnost ZPIZ od transferjev iz državnega proračuna (ki trenutno znašajo približno milijardo evrov letno).
Z manjšim pritiskom na proračun se sprosti več sredstev za druge socialne, razvojne in investicijske politike. Hkrati del donosov (10 odstotkov) namenjajo skrbi za starejše in 10 odstotkov ukrepom družinske ter demografske politike. Preostanek gre za akumulacijo premoženja, kar naj bi zagotovilo vire tudi za prihodnje generacije upokojencev.
Potencialni donosi in tveganja
S koncentracijo 17 do 18 milijard evrov premoženja pod strokovnim upravljanjem naj bi sklad dosegal višje donose kot dosedanje razpršeno upravljanje prek SDH, Kada in drugih. To bi lahko pomagalo pokriti napovedano dvomilijardno luknjo v pokojninski blagajni do leta 2055.
Vendar učinki ne bodo takojšnji. Fiskalni svet in neodvisni ekonomisti opozarjajo, da sklad sam po sebi ne reši sistema – nujne so tudi strukturne reforme pokojninskega sistema (višja zaposlenost starejših, morebitne prilagoditve prispevkov ali upokojitvene starosti). Uspeh bo v veliki meri odvisen od strokovnosti upravljanja in zaščite pred političnimi vplivi.
Vloga ZPIZ in ZZZS v novem sistemu
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) ostaja izvajalec obveznega pokojninskega zavarovanja. Njegove naložbe (npr. delež v Triglavu in nepremičninski sklad) se prenesejo na demografski sklad. ZPIZ bo prejemal del donosov sklada, s čimer se bo krepila njegova finančna stabilnost, vendar neposredno upravljanje premoženja prehaja na novi sklad. To bo omogočalo ZPIZ-u osredotočenost na osnovno dejavnost, medtem ko bo sklad skrbel za dolgoročno rast premoženja.
Tudi naložbe ZZZS se bodo prenesle na Nacionalni demografski sklad. Podobno kot pri ZPIZ bodo tudi naložbe in premoženje ZZZS (npr. deleži v podjetjih, nepremičnine ali drugi finančni vložki) prešli v last novega sklada. Z zakonom bo ZZZS izgubil upravljavsko vlogo nad svojim premoženjem (enako kot ZPIZ), vendar bo ohranil polno operativno samostojnost pri zdravstvenem zavarovanju. Hkrati lahko računa na dodatna sredstva iz sklada za financiranje storitev, povezanih s staranjem prebivalstva
Gre za velik in pomemben korak
Levica in del SD predlogu (pričakovano) nasprotujejo, sindikati pa zahtevajo obravnavo na Ekonomsko-socialnem svetu. Predlog o Nacionalnem demografskem skladu sicer predstavlja ambiciozen poskus reševanja demografskih izzivov z boljšim upravljanjem državnega premoženja. Gre za velik in pomemben korak, uspeh pa bo odvisen od strokovnosti upravljanja, preglednosti in politične volje za dolgoročne rešitve. Javna obravnava do 21. julija ponuja priložnost za izboljšave predloga.
Ključni cilji zakona o Nacionalnem demografskem skladu:
- Zagotoviti stabilnejši pokojninski sistem z dodatnimi viri.
- Donose nameniti sofinanciranju pokojnin, skrbi za starejše in ukrepom družinske oziroma demografske politike.
- Vzpostaviti neodvisno, strokovno upravljanje z jasnimi pravili in preglednostjo.
- Razbremeniti državni proračun za druge socialne in razvojne politike.
Izjava ministra za finance mag. Andreja Širclja o predlogu zakona o Nacionalnem demografskem skladu: »Soočamo se z resnimi demografskimi izzivi«
Minister za finance Andrej Šircelj je na novinarski konferenci predstavil predlog zakona in poudaril nujnost ukrepanja: »Soočamo se z resnimi demografskimi izzivi. Prebivalstvo na dolgi rok izumira zaradi nizke rodnosti. Do leta 2050 nas čaka približno 100.000 upokojencev več, stroški pokojnin pa bodo z današnjih približno 6,8 milijarde evrov narasli na skoraj 9 milijard do leta 2055. Za financiranje pokojnin zato nujno potrebujemo dodatne vire.«
Poudaril je pravičnost: »Premoženje, ki so ga soustvarjali upokojenci, mora prinesti koristi prav njim. Prav in pravično je, da bodo imeli od donosov tega premoženja korist ravno tisti, ki so ga ustvarjali.«
Novi sklad naj bi združil državno premoženje v vrednosti okoli 17 do18 milijard evrov (SDH, Kad, DSU, naložbe ZPIZ-a in ZZZS-ja). »Gre za koncentracijo premoženja. Upravljanje bo bolj enostavno, profesionalno, pregledno in učinkovito, brez vsakodnevnega političnega vpliva.«
Minister pričakuje, da bo zakon po javni obravnavi in usklajevanju s socialnimi partnerji sprejet jeseni ter začel veljati 1. januarja 2027.
