Fajonovi gre za nohte. Z bližajočimi se evropskimi volitvami je spremenila tudi svoje stališče glede migracij. Če je še lani trdila, da te niso problem, in nasprotnike migracij obkladala z žaljivimi izrazi, se zdaj njena stališča ne razlikujejo od stališč madžarskega premierja. Ko pride do zagotovitve sedeža v Bruslju, očitno vsa načelnost glede migracij pade v vodo. Tako se zdaj Fajonova celo strinja, da je potreben boj proti nelegalnim migracijam.
“Migracije same po sebi niso problem, problem je strah, ki se je izoblikoval, in naloga Socialnih demokratov je, da znamo odgovoriti Evropejcem na izzive, s katerimi se soočamo,” je na Twitterju zapisala evroposlanka Tanja Fajon še v maju 2018.
Zdaj je vrag odnesel šalo. Evropske parlamentarne volitve se bližajo, v skladu s tem pa svoje poglede na migracijsko problematiko prilagaja tudi Fajonova. Vse za glasove volivcev.
Tako po novem poudarja, da mora biti “naš pristop do migracij” bolj “človeški in solidaren”, ter da se je potrebno “boriti proti nezakonitim migracijam, predvsem pa reševati težave tam, kjer so nastale in od koder ljudje bežijo”.
Pogledi tovarišice Fajon se po novem v celoti ujemajo s stališči madžarskega premierja Viktorja Orbana. Madžarska že zelo dolgo poudarja boj proti nezakonitim migracijam, s poudarkom na pomoči državam, od koder migranti rinejo v Evropo.
To pa je samo zadnja od potez, ki jih je bila pripravljena sprejeti Fajonova v zadnjih tednih, da bi upravičila svojo ponovno kandidaturo na evropskih volitvah. Že pred časom smo poročali o nenavadnem povečanju produktivnosti Fajonove na podlagi MEPrankinga. Prenovljeni algoritem je bil v veljavi vse do leta 2018. Po treh letih aktualnega mandata, julija 2017, je bila uradna uvrstitev slovenskih poslancev na lestvico MEPranking naslednja: Patricija Šulin: 36. mesto, Igor Šoltes: 49. mesto, Ivo Vajgl: 73. mesto, Milan Zver: 113. mesto, Romana Tomc: 174. mesto, Franc Bogovič: 321. mesto, Tanja Fajon: 476. mesto in Alojz Peterle: 590. mesto (od 751).
MEPranking je leta 2018 še drugič, tokrat drastično, spremenil svoje ponderiranje in s tem vstopil v polje podajanja subjektivnih ocen, kjer dejanska statistika aktivnosti poslancev ne šteje veliko, včasih celo prav nič. V ocenjevanje so namreč vključili pojavljanje na družbenih omrežjih, “pomembnost” posameznega poročila, amandmaja, funkcije, ki jih zasedajo, itn. Tako se vodja poslanske skupine, ki je praktično brez aktivnosti in si še z nekaterimi drugimi poslanci deli enega od zadnjih statističnih mest, danes uvrsti v sam vrh lestvice, enako velja za podpredsednike, predsednika parlamenta ipd.
Kakor pa je razvidno tudi iz grafa, se zdi, da je ravno zaradi pričakovane spremembe Fajonova povečala svojo aktivnost. Ni kaj, volitve se bližajo, Fajonova pa je očitno za to, da bo še naprej grela poslanski stolček v Evropskem parlamentu, pripravljena narediti tako rekoč skoraj vse. Celo spremeniti stališče, ki ga je ves čas zavzemala. Sicer pa to ni prva hipokrizija Fajonove. Spomnimo se samo na njeno kritiko Tajanija – le nekaj dni po rafalu obtožb s strani SD pa je z njim sedla za isto mizo na kosilce in se s tem celo javno hvalila. O tem, kako se Fajonova obrača po vetru, lahko več preberete TUKAJ.
Ivan Šokić/Nova24TV
