Piše: Vida Kocjan
Odbor DZ za finance je po šesturni razpravi vladi Janeza Janše priporočil revizijo porabe javnega denarja v času vlade Roberta Goloba, zlasti v obdobju tekočih poslov. Prve ugotovitve pa že prihajajo z ministrstva za kulturo, kjer ministrica dr. Ignacija Fridl Jarc ugotavlja 8,9 milijona evrov primankljaja. Vlada je za koordinacijo pregledov imenovala delovno skupino pod vodstvom Ivana Simiča.
Razprava Odbora državnega zbora za finance je potekala na zahtevo poslanskih skupin SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca. Vladi Janeza Janše so priporočil, naj v šestih mesecih opravi revizijo porabe javnega denarja v času vlade Roberta Goloba, zlasti v obdobju opravljanja tekočih poslov in v zadnjem letu mandata. Hkrati naj vlada do konca leta 2026 preuči možnosti zmanjšanja porabe javnih sredstev za izpolnjevanje maastrichtskih kriterijev. Priporočilo pomeni jasen politični signal nove parlamentarne večine in Resni.ce: čas je za pregled poslovanja po posameznih ministrstvih.
Ministrstvo za kulturo: objava prvih ugotovitev – zgovoren primer
Prvi konkretni korak je naredilo ministrstvo za kulturo pod vodstvom dr. Ignacije Fridl Jarc (SDS). Ministrica je javno opozorila na neskladje podatkov v primopredajnem zapisniku in dejanskim finančnim stanjem. Prejšnja ministrica Asta Vrečko je planila in razkritje pripisala političnim motivom. Fridl Jarčeva pa je poudarila: »Odločno, odločno zanikam, da gre za kakršno koli politično obračunavanje s katerim koli kulturnim subjektom. Gre izključno in samo za ugotovitev finančnega stanja, v katerem je ministrstvo za kulturo.«
Po pregledu so ugotovili približno 8,9 milijona evrov primanjkljaja za tekoče financiranje vseh zakonskih in pogodbenih obveznosti do konca leta. Največji primanjkljaj – kar 3,9 milijona evrov – je na postavki za samozaposlene v kulturi. Ministrstvo za finance primanjkljajev ne bo krilo, saj v državnem proračunu ni zagotovljenih dodatnih sredstev. Ministrstvo za kulturo pod novim vodstvom je zato takoj začelo z ukrepi, in sicer z zmanjševanjem stroškov (med drugim ukinitev študentskega dela) in začasnimi prilagoditvami postopkov financiranja zaradi priprave rebalansa proračuna
Ta primer kaže, kako lahko revizija poslovanja poteka od ministrstva do ministrstva – od ugotavljanja dejanskega stanja do ukrepov za vzpostavitev reda.
Neodgovorno upravljanje javnih financ
Poslanske skupine so zahtevale sklic nujne seje odbora z eno samo točko – »Neodgovorno upravljanje javnih financ v času vlade dr. Roberta Goloba«. V obrazložitvi so navedli, da so mandat Golobove vlade zaznamovali pomanjkanje fiskalne discipline, netransparentno upravljanje javnih sredstev in neracionalna poraba davkoplačevalskega denarja.
Med primeri so izpostavili nakup več kot 13.000 prenosnih računalnikov, ki so mesece samevali v skladišču v Logatcu in izgubljali vrednost; sporni nakup stavbe za pravosodje na Litijski cesti; številne podražitve infrastrukturnih projektov. Za slednje se razkriva, da so bili praviloma preplačani za 30 odstotkov. Hkrati so nujni projekti v občinah – vodovodi, kanalizacije, ceste, zdravstvena infrastruktura, domovi za starejše, šole in vrtci – ostajali neizvedeni, predstavniki prejšnje Golobove koalicije (Svoboda, SD in Levica) pa so zatrjevali, da sredstev ni.
Kljub uvedbi novih davkov in prispevkov (davek za dolgotrajno oskrbo, obvezni zdravstveni prispevek, dvig RTV-prispevka, višja obdavčitev oddajanja nepremičnin, odprava dela dohodninske reforme) javnost ni dobila ustrezno dostopnih storitev niti izvedenih sistemskih reform. Ironično so slavili samoumevne dosežke, kot je odprtje dvigala v bolnišnici Valdoltra ali pa ene sobe v UKC Ljubljana.
Posebej kritični so bili do usmerjanja sredstev v tujino: 1,81 milijona evrov za prenovo vodovoda v Veliki Kladuši v Bosni in Hercegovini, usposabljanja za trajnostno čebelarstvo v Zambiji, večmilijonski projekti čiščenja odpadnih voda v Dojranskem jezeru v Severni Makedoniji, satelitsko upravljanje rečnih bazenov v Keniji, krepitev žensk ob podnebnih izzivih v Ugandi in izdatna pomoč Palestini.
Decembra 2025 je vlada namenila 1,8 milijona evrov v solidarnostni sklad EU za nezakonite migracije, medtem ko so domače občine in ustanove dobivale odgovor, da sredstev ni.
Franc Kangler, zdajšnji državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo, pa je v zadnjih dneh javno opozoril na primer, v katerem je Golobov notranji minister Branko Zlobko policiji »izmaknil« kar 43 milijonov evrov.
Kadrovska politika pred menjavo oblasti
Na neodgovoren odnos do države predlagatelji opozarjajo tudi pri zadnjih potezah: razreševanje državnih sekretarjev, omogočanje napredovanj tik pred odhodom, pospešeno zaposlovanje na ministrstvih, ki jih je čakala ukinitev ali reorganizacija. Primer: ministrstvo za solidarno prihodnost je kljub napovedani ukinitvi objavilo razpis za nedoločen čas z izredno kratkim rokom. V mandatu Golobove vlade naj bi bilo za nedoločen čas zaposlenih 57 nekdanjih kabinetnih uslužbencev.
Sprejeta priporočila in naslednji koraki
Odbor je z večino glasov sprejel dve priporočili vladi, in sicer, da naj ta v šestih mesecih opravi revizijo porabe javnega denarja Golobove vlade v času tekočih poslov, do konca leta 2026 pa naj preuči možnosti zmanjšanja porabe za izpolnjevanje maastrichtskih kriterijev. Odbor pa ni podprl predloga o reviziji Janševe vlade v letih 2021–2022, kakor so si to želeli v zdajšnji opoziciji (Svoboda, SD in Levica) – za to so imeli dovolj časa. Štiri leta. S tem bi zgolj zamegljevali zdajšnje stanje.
Vlada že ukrepala: Ivan Simič na čelu delovne skupine
Nova vlada je za podporo procesu revizij imenovala Ivana Simiča (nekdanjega direktorja Finančne uprave RS, pravnika in davčnega svetovalca) na čelo delovne skupine, ki bo svetovala pri revizijah finančnega poslovanja ob primopredajah na ministrstvih in vladnih službah. Njegova namestnica je Suzana Hötzl, interna revizorka, ki je javnosti postala znana zaradi revizije spornega nakupa stavbe na Litijski cesti. Skupina bo koordinirala obstoječe nadzorne mehanizme, spremljala tveganja in vlado pravočasno obveščala o morebitnih nepravilnostih. To je konkreten korak k sistematičnemu in strokovnemu pregledu po vseh ministrstvih.
Zakaj so revizije po ministrstvih pomembne
Doslej znani primeri kažejo, da gre za sistematičen pristop: pregled primopredaje, ugotovitev dejanskega stanja, prilagoditev financiranja in priprava rebalansa. Podobni pregledi se pričakujejo na vseh preostalih ministrstvih.
Cilj ni le ugotavljanje nepravilnosti, temveč tudi vzpostavitev fiskalne discipline, boljše črpanje evropskih sredstev in vrnitev prioritet k domačim potrebam, vključno z varnostjo.
Nova Janševa vlada se sooča z izzivom: zmanjšati primanjkljaj, izpolniti maastrichtske kriterije in hkrati ohraniti ključne investicije. Revizije po ministrstvih pa so orodje za preglednost in odgovornost do davkoplačevalcev. V prihodnjih tednih in mesecih bomo lahko spremljali, kako hitro in temeljito bodo ta priporočila uresničena – od ministrstva do ministrstva.
