Piše: Dr. Tomaž Kladnik, zgodovinar, strokovnjak za vojaško zgodovino, predavatelj na Novi univerzi in na Univerzi v Mariboru
- junija 1991 se je začel vsesplošen, načrtovan, usklajen in enotno voden napad JLA na novo evropsko neodvisno in suvereno državo Republiko Slovenijo. Prvi spopad med TO in JLA je bil pri zaselku Poganci med Metliko in Novim mestom.
Predsedstvo Republike Slovenije je na seji ob 6. uri zjutraj ocenilo poseg JLA kot neposredno nasilno intervencijo in poskus trajne okupacije Republike Slovenije in sprejelo sklep o izvajanju pripravljalnih ukrepov za oviranje prodora enot JA in za blokado njenih infrastrukturnih objektov ter za obrambo objektov in komunikacij. Predsednik Predsedstva Slovenije Milan Kučan je ob 11. uri po televiziji seznanil javnost s sklepi Predsedstva. Ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar je obvestil papeža Janeza Pavla II., vse predsednike škofovskih konferenc in nekdanjega predsednika Švice o vojaških spopadih v Sloveniji ter prosil za posredovanje za mirno rešitev. Poveljnik 5. armadnega območja je v dveh pismih (zjutraj in zvečer) predsedniku Izvršnega sveta Republike Slovenije zagrozil, da bo vojska zavzela državno mejo in mejne prehode, če bo potrebno tudi s silo. Med vojno je štab za tujo novinarsko javnost deloval v prostorih Nove revije.
JLA je uspelo s hitrimi manevri zasesti vse mejne prehode in letališča v Republiki Sloveniji, na katere so začeli prihajati pripadniki zvezne milice in Zvezne carinske uprave. Pri tem so bili vojaki naborniki JLA slabo informirani o njihovi misiji v Sloveniji, zato so se začele njihove prve predaje in pobegi iz enot JLA. Nasprotnik pa je s pojavom tankov na ulicah, nasilnimi preboji barikad in letaki poskušal ustrahovati civilno prebivalstvo. Na drugi strani pa so pripadniki slovenske milice in TO skupaj z gospodarskimi organizacijami postavljali cestne barikade za preprečevanje in upočasnjevanje prodiranja JLA, izdan je bil ukaz o uporabi orožja, izvedene so bile prve uspešne akcije zaustavljanja in uničevanja nasprotnikove žive sile in sredstev, večina objektov JLA je ostala brez vode in elektrike, slovenske oborožene sile so si prizadevale za popolni prevzem nadzora nad mejnimi prehodi ter zajele prve vojne ujetnike.
Zemljevid pomembnih dogodkov in spopadov
Lokacije pomembnih dogodkov oziroma spopadov v vojni so bili: Ormož, Štrihovec, Šentilj, Limbuš, Poganci, Rigonce, Cerklje ob Krki, Kučare, Dravograd, Medvedjek, Središče ob Dravi, Jezersko, Brnik, Maribor, Trzin, mejna točka Obrežje, Medvedjek, Gibina, Brnik, Rožna dolina – Vrtojba, Črniče, Holmec, Bukovje, Karavanški predor, Šentilj, TV-oddajnika Kum in Nanos, Štrihovec, Brnik, Trzin, Škofije, Ljubljana, Nova vas, Medvedjek, Krakovski gozd, Mokronog, Prilipe, Fernetiči, Presika, Ortnek, Ribnica, Borovnica, Zgornja Ložnica in drugi (glej karto).
Zmaga v vojni za Slovenijo
Minister Janša je kot najpomembnejše razloge za zmago v vojni za Slovenijo strnil v naslednje točke:
- jasen politični cilj, podprt z enotnostjo naroda in s plebiscitnim rezultatom;
- nasprotnika nismo podcenjevali, on pa nas je;
- naše enote so bile homogene in motivirane, nasprotnikove večinoma ne;
- večino nujnih in mogočih priprav na obrambo smo izvedli pravočasno;
- imeli smo dobre informacije o nasprotniku;
- premoč nasprotnika v orožju in številu smo nevtralizirali z omejitvijo njegovega manevra;
- human pristop z izogibanjem žrtvam na obeh straneh, nediskriminatorna obravnava ranjencev in uspešna propagandna aktivnost so motivirali nasprotnikove enote za predajo;
- številni posamični uspehi enot TO in policije od prvega dne vojne naprej so krepili moč TO ter dvigovali moralo vojaštva in civilnega prebivalstva;
- dobra organizacija civilne obrambe je z oviranjem nadomestila pomanjkanje težkega orožja;
- preskrba prebivalstva je kljub vojni delovala skoraj nemoteno, vse veje oblasti, razen pravosodne, so delovale učinkovito, nova država je funkcionirala zadovoljivo.
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
