Piše: P.J.
Ustavno sodišče Republike Slovenije je danes na 21. seji končno prešlo na resno vsebinsko obravnavo ustavnosti novele Zakona o Radioteleviziji Slovenije iz leta 2022. Na dnevnem redu sta bili pobuda Petra Gregorčiča in drugih ter zahteva Državnega sveta za oceno ustavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenije (ZRTVS-1B). Gre za prvo pravo vsebinsko razpravo o tem zakonu po več kot treh letih in pol, kar pomeni, da je ustavno sodišče šele zdaj začelo resno presojati, ali je novela v skladu z ustavo.
Spor se vrti predvsem okoli vprašanja, ali je vlada Roberta Goloba z novelo neustavno posegla v neodvisnost in avtonomijo javnega servisa RTV Slovenija. Pobudniki izpodbijajo zlasti določbe o novi sestavi organov RTV, prehodne določbe, ki so omogočile hitro zamenjavo obstoječih organov, ter način začasnega vodenja zavoda. Po njihovem mnenju novela krši načelo pravne varnosti, varstvo pridobljenih pravic in ustavno zagotovljeno neodvisnost javnega medija. Trdijo, da so prehodne določbe zakona zasnovane tako, da so mandati prejšnjih organov prenehali na podlagi samega zakona, kar naj bi bilo v nasprotju z dosedanjo prakso Ustavnega sodišča RS.
Na drugi strani so zdaj že nekdanja vlada Roberta Goloba in zagovorniki novele poudarjali, da gre za legitimno reformo upravljanja javnega zavoda, ki je imela jasen cilj depolitizacije RTV Slovenija. Po njihovem mnenju ima Državni zbor RS široko polje proste presoje pri urejanju organizacije javnih institucij, prejšnji sistem pa naj bi bil neučinkovit in preveč odvisen od političnih vplivov. Dodatno so poudarjali, da je bila novela decembra 2022 potrjena tudi na referendumu, kar ji po njihovem mnenju daje dodatno demokratično legitimnost.
Ustavno sodišče je zadevo že prej obravnavalo v delih. Februarja 2023 je zadržalo izvajanje ključnih prehodnih določb, maja pa je ta ukrep odpravilo in omogočilo konstituiranje novega Sveta RTV. Kljub temu, da je bila zadeva označena kot prednostna, je v letih 2023, 2024 in 2025 praktično mirovala. Šele januarja letos je sodišče zaradi suma pristranskosti izločilo sodnika Mateja Accetta iz odločanja v obeh zadevah, kar je dodatno podaljšalo postopek.
Današnja seja zato predstavlja pomemben prelom. Po dolgih letih zamud in večkratnih preložitvah so ustavni sodniki končno začeli oblikovati stališča do ključnih ustavnopravnih vprašanj. Glavna dilema, ki jo mora sodišče rešiti, je, koliko lahko zakonodajalec poseže v organizacijo in kadrovsko strukturo javnega medija, ne da bi pri tem kršil ustavno zagotovljeno neodvisnost RTV Slovenija.
Posebej občutljivo je vprašanje, ali je bilo mogoče z enim zakonom praktično naenkrat zamenjati vse organe zavoda in ali so bili taki posegi v obstoječe mandate sorazmerni.
Odločitev Ustavnega sodišča bo imela dolgoročne posledice ne samo za RTV Slovenija, temveč tudi za širše vprašanje, kako daleč lahko gre zakonodajalec pri spreminjanju upravljanja javnih zavodov. Čeprav je malo verjetno, da bi sodišče novelo razveljavilo v celoti, je po mnenju večine opazovalcev najbolj verjeten izid delna razveljavitev prehodnih določb, ki so omogočile hitro zamenjavo organov. Takšna odločitev bi lahko imela tudi širši vpliv na prihodnje posege zakonodajalca v obstoječe mandate javnih funkcionarjev in članov organov javnih zavodov.
Zvočni posnetek današnje seje bo objavljen na spletni strani Ustavnega sodišča RS, končna odločitev pa bo zaradi sodnih počitnic najverjetneje sprejeta šele v prihodnjih mesecih.
