Piše: Andrej Sekulović (Nova24TV.si)
19. junija je v dvorani Muzeja Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve v središču Ljubljane potekal ob 35. obletnici slovenske osamosvojitve mednarodni simpozij z naslovom “35 let potem – Ocene in analize prehoda v normalnost”.
O osamosvojitvi, današnjem stanju in “prehodu v normalnost” so spregovorili zgodovinar in vodja Konrad Adenauer Stiftung dr. Norbert Eschborn, zgodovinar in profesor mag. Jurij Pavel Emeršič, pravnik in univerzitetni profesor dr. Andrej Fink, teolog, filozof in profesor dr. Janez Juhant, predsednik Zbora za republiko in zdravnik prim. Janez Remškar, ter publicist, sociolog in univerzitetni profesor dr. Matevž Tomšič.
Boj med Čebinami in Poljčami
Razprava je potekala o prehojeni poti slovenske države, o storjenih napakah in uspehih ter o trenutnem stanju v državi. Slovenija je pred tremi in pol desetletji krenila po poti samostojnosti, dr. Valič Zver pa je v svojem uvodu pri tem dejala, da Slovenija v tem obdobju ni dovolj dobro izkoristila svojega potenciala, sploh če jo primerjamo z drugimi postkomunističnimi državami, denimo Poljsko ali Češko. Peterle pa je v svojem uvodnem nagovoru izpostavil, da je Slovenija še vedno v tranziciji, saj še ni razčistila s svojo komunistično preteklostjo. “Kot narodu nam ni uspelo ponotranjiti osamosvojitve z njenimi glavnimi vrednotami in načeli”, je povedal in povzel: “Zato se v naši državi še danes borijo Čebine s Poljčami”. Opozoril je tudi, da se je v času Golobove vlade levičarski razredni in kulturni boj le še stopnjeval, kar je naš narod še bolj razdvajalo. Svoje upanje polaga predvsem v mlade, saj med njimi vidi ljudi z zavestjo in odgovornostjo, ne le do prihodnosti, temveč tudi do preteklosti.
Nova normalnost po letu 1991
Dr. Norbert Eschborn je spregovoril predvsem o konceptu normalnosti, kdo jo določa in kako se udejanja: “Normalna situacija je le nekaj kar se na površju zdi normalno”. Z drugimi besedami, normalnost ni nujno objektivni pogoj ali okoliščina. “To je nekaj, kar posamezniki površinsko razumejo in na koncu na podlagi dogodkov razumejo kot novo”. Vse države, ki so se osvobodile totalitarizmov, so morale graditi neko vrsto nove normalnosti, v primeru Slovenije pa je ključnega pomena zaupanje v demokratične ustanove, ki jih ni poznala v svoji zgodovinski preteklosti. Kot je izpostavil prim. Janez Remškar je dober primer že sam začetek neodvisnosti: “Veliko prevaro smo doživeli na področju volitev v Zbor združenega dela leta 1990”. To je bila zaradi komunistične kontinuitete slaba popotnica za mlado slovensko državo, ki se je od začetka soočala s številnimi ovirami.
Po ovinku kulture…
Dr. Andrej Fink je pri tem izpostavil pomembnost kulture, ki je bila ključnega pomena za ohranitev slovenskega naroda: “Kot bi rekel zgodovinar duhovnik France Dolinar `po ovinku kulture´”. V nadaljevanju je povedal, da ima kultura za Slovence značaj politične kategorije. Dr. Janez Juhant pa je izpostavil, da je slovenska država, kot jo je zasnoval Demos, grajena na krščanskih in demokratičnih temeljih. “Demokracija je v nekem polnem smislu funkcionalna takrat, kadar dejansko ima te vrednostne temelje”, je prav tako poudaril.
Reprodukcija starih elit
Na dogodku je bila poudarjena tudi vloga izseljencev, med katerimi so se intenzivno razvijale ideje o lastni državi. Mag. Emeršič je ob tem poudaril, da sta komunizem in nacizem povzročila tristopenjsko uničenje: fizično v obliki pobijanja, moralno v obliki poneumljanja in politično, pri katerem je partija odstranila parlament, sindikate, različna civilna združenja in jih nadomesti s svojimi. Dr. Tomšič pa je povedal, da postkomunistično, tranzicijsko Slovenijo opredeljuje reprodukcija elit na različnih področjih: “Skratka, gre za kontinuiteto z bivšim režimom.” Slednja je najbolj očitna na področju medijev, gospodarstva in politike.
Kljub vsemu povedanemu, so na dogodku izpostavili tudi pozitivne premike Slovenije; postala je članica Evropske unije in Zveze Nato, prav tako je dvakrat uspešno predsedovala Svetu Evropske unije. Vse to pa je bilo doseženo v času desnosredinskih vlad, kar nikakor ni naključje.
