Barčice po morju spuščal Miro
v mislih je kot svoje dni v otroštvu
in užival je fantič v poroštvu,
barka vsaka da gre čez oviro.
Ni ovir za moje barke male,
ni je zanje tuje, močne sile,
ki bi moje barčice zdrobile,
z mano bodo večno se igrale.
Barčice po morju Miro spuščal
je potem še, ko je že odrasel,
le da ni realnosti dorasel,
motenj v igri lastni ni dopuščal.
Ko v zalivčku čoln se prikaže
in njegove flote ni plovilo,
zbogom šlo mu je zagotovilo,
večno da lahko fant sebi laže.
Provokacija je, Miro vpije,
da so sredi igre me zmotili,
barko iz papirja potopili,
glavo v pesek brž nato zarije.
Nauk je zgodbe, ko se mu zameri
kdo pri igri z barčicami ljubi,
se odrasel kot otrok zabubi
in potem čez skrajno mero cmeri.
