Piše: dr. Metod Berlec
Prejšnji četrtek, 4. junija, je bila izvoljena 16. slovenska vlada in s tem četrta vlada, ki jo vodi predsednik SDS Janez Janša. Državni zbor je ministrsko ekipo potrdil z 49 glasovi za in 30 proti. Pod vodstvom premierja Janše bo tako delovala ekipa 15 ministric in ministrov. Vlado sestavljajo SDS, trojček NSi, SLS in Fokus ter Demokrati, podprli so jo tudi v Resni.ci ter poslanca narodnih skupnosti. S tem obstaja realna možnost, da bo v naši državi končno (?) prišlo do zaključka tranzicije. Še posebej, če bi novi vladni garnituri uspelo ponoviti mandat.
Moram priznati, da sem prejšnji četrtek popoldne z zadovoljstvom z balkona velike parlamentarne dvorane spremljal to zgodovinsko glasovanje. Izvolitev četrte Janševe vlade, ki je bila s strani t. i. globoke države – se pravi ugrabljenih državnih institucij, neizvoljenih postkomunističnih omrežij, levičarskih medijev in rdečih sindikatov – silovito napadana, še preden je nastala, pomeni velik politični prelom. Z ogleda potrditve nove desnosredinske vlade v državnem zboru sem se iz novinarske firbca napotil še v ljubljanski Cankarjev dom na predstavitev knjige zgodovinarja Jožeta Pirjevca Kardelj – socialistični utopist na oblasti. Zanimivo, botra iz Murgel oziroma zadnjega šefa CK ZKS Milana Kučana ni bilo opaziti, niti nobenega politika iz vrst tranzicijske levice. Kot da bi se vsaj začasno potuhnili. Podobno kot so se v času Demosove vlade. Pri čemer je lahko vsakemu kolikor toliko povprečnemu poznavalcu slovenskega političnega dogajanja jasno, da bo nova izvorno demokratična garnitura v prihodnosti tarča silovitih medijskih napadov prevladujočega levičarskega medijskega omrežja. In če ne bo uspela vzpostaviti resnično operativnega SKOK-a za pregon korupcije – specializirane, strokovno visoko usposobljene in bolje varovane verige pregona, od preiskave prek tožilstva pa vse do pravnomočne sodbe na najvišji instanci (po celotni vertikali) –, se ji slabo piše.
Se pa počasi dviguje dimna zavesa s t. i. afere Black Cube. Čeprav je zdaj že bivši generalni direktor Slovenske obveščevalno-varnostne službe (Sova) Joško Kadivnik, priznanje, da Sova nima nobenih dokazov o vpletenosti zasebnega izraelskega podjetja Black Cube v razvpite posnetke, objavljene na spletni strani »Anti Corruption 2026«, izrekel že prejšnjo sredo na seji Knovsa, je afera Black Cube medijsko dobesedno izpuhtela, piše Bojan Požar in dodaja: »In to ne samo kot cover story, z naslovnic, ampak iz – večinskih – medijev nasploh, pri čemer seveda ni težko pogruntati, zakaj je temu tako.« Ker sta tako bivši premier Robert Golob kot njegov državni sekretar za nacionalno varnost Vojko Volk pred volitvami na veliko razlagala, da gre za nedvoumne ter neizpodbitne dokaze, ki jih je predložil direktor Sove, ter se pri tem sklicevala na Kadivnika in Sovo, je zdaj popolnoma jasno, da neposrednih dokazov o vpletenosti zasebnega izraelskega podjetja v razvpite posnetke nimata. Kar še dodatno potrjuje, da je bila afera Black Cube z instrumentalizacjo Sove v predvolilne politične namene grobo zlorabljena za potrebe Roberta Goloba in Gibanja Svoboda. Posledično je GS na volitvah za las prehitela SDS.
