Piše: Vida Kocjan
Preiskovalne komisije državnega zbora, namenjene nadzoru oblasti, so se v zadnjem mandatu Golobove koalicije spremenile v orožje političnega obračuna. Namesto resnice smo dobili lov na čarovnice, nezakonito brskanje po bančnih računih in zlorabo pooblastil. Dve komisiji sta to pokazali najočitneje: Vontina proti medijem in SDS ter blokirana komisija proti podjetju Gen-I in Golobu.
Preiskovalne komisije državnega zbora so ustavni instrument parlamentarnega nadzora, opredeljene so v 93. členu slovenske ustave. To pomeni, da državni zbor lahko odredi preiskavo zadev javnega pomena. Komisije imajo pooblastila, podobna pravosodnim organom (zaslišanje prič, vpogled v dokumente ipd.), ne morejo pa izrekati sankcij. Poročila pa lahko vodijo do kazenskih postopkov.
Med letoma 1992 in 2022 je bilo ustanovljenih 38 preiskovalnih komisij, vendar pa je bilo v državnem zboru sprejetih le 12 končnih poročil. Veliko jih ostane nedokončanih zaradi novih volitev, političnih blokad ali pomanjkanja časa. V posameznih mandatih je število komisij nihalo.
Glavne kritike na delo komisij se nanašajo na politične zlorabe, nizko učinkovitost in pravne pomanjkljivosti. Tako smo pogosto priča političnim obračunom namesto resnični preiskavi. Še posebno je to prišlo do izraza v času odhajajoče vlade oziroma delovanja prejšnje koalicije (Svoboda, SD in Levica). Izstopala je komisija o preiskavi podjetja Gen-I in stranke Gibanje Svoboda v povezavi z Robertom Golobom. Druga, izredno negativno izstopajoča, pa je bila komisija za preiskavo točno določenih medijev pod vodstvom svobodnjakinje Tamare Vonta.
Preiskovalne komisije so sicer pomemben demokratični instrument, vendar pa so v času Svobode (v čas pred tem se tokrat ne spuščamo) delovale kot politično orodje z omejenim realnim učinkom. Problemi so izhajali iz polarizacije politike, pomanjkljive kulture odgovornosti in pravnih vrzeli. Zdajšnja koalicija (SDS, NSi, SLS, Fokus in Demokrati, ob podpori Resni.ce) pa je vložila novelo za spremembo zakona, s katero poskušajo povečati učinkovitost na račun varovalk. V tranzicijski levici na čelu s Svobodo in Levico so seveda planili. Očitajo to, kar so počeli sami. Pa poglejmo, kako je šlo.
Preiskovalna komisija o podjetju Gen-I
Preiskovalna komisija o podjetju Gen-I – s polnim imenom »Preiskovalna komisija o ugotavljanju domnevnega finančnega izčrpavanja podjetja Gen-I, domnevno spornih praks v zvezi s podjetjem Star Solar d.o.o., domnevnega nezakonitega financiranja Gibanja Svoboda in volilne kampanje 2022« – je bila ustanovljena spomladi 2024, v mandatu 2022–2026, na pobudo državnega sveta. Takratna opozicijska stranka SDS namreč ni imela dovolj glasov za predlaganje, drugi, niti NSi, pa niso sodelovali. Državni svet je sprejel usmeritve: komisija naj bi preiskovala domnevno finančno izčrpavanje podjetja Gen-I v času, ko ga je vodil Robert Golob, poslovanje in prevzem podjetja Star Solar (povezano z Golobom), domnevni politični pritisk na preiskave, morebitno nezakonito financiranje stranke Gibanje Svoboda in njene volilne kampanje 2022 ter poslovanje z Borzenom in druge energetske posle. V državnem zboru je nato Svoboda dosegla, da je komisijo vodil njen poslanec Tomaž Lah.
Komisija nato praktično ni zaživela in ni opravila resnega dela. V devetih mesecih se je sestala le na dveh sejah, ki sta bili večinoma formalni, ustanovni ali nujni zaradi proceduralnih zadev. Takratna koalicija pod vodstvom Svobode je delo komisije blokirala. Zavrnila je obsežen seznam prič SDS (okoli 70, vključno s člani Svobode in Golobom). Do zaslišanj ključnih prič ni prišlo. Prišlo je do proceduralnih sporov, pravnih mnenj in zahtev za ustavno presojo akta o odreditvi komisije (vložili poslanci koalicije). Ustavno sodišče je maja 2026 zahteve za oceno ustavnosti zavrglo; kot razlog je navedlo, da akt o preiskavi ne velja več. Mandat prejšnje koalicije se je namreč z volitvami 22. marca iztekel. To je bil tipičen primer politične blokade in nizke učinkovitosti komisije v Sloveniji, njeno delo je prejšnja koalicija pod vodstvom Svobodnjakov »uspešno omejila«.
V novem mandatu, po volitvah 2026, pa so poslanci SDS in NSi vložili novo zahtevo za podobno preiskavo energetskih poslov (Gen-I, Star Solar ipd.), a to je že druga zgodba. Mi pa gremo še h komisiji pod vodstvom Tamare Vonta.
Vontin lov na čarovnice
Preiskovalna komisija z nenavadno dolgim polnim imenom (Preiskovalna komisija o ugotavljanju politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi domnevnega nezakonitega financiranja političnih strank in strankarske politične propagande v medijih pred in med volitvami poslancev v državni zbor leta 2022 s finančnimi sredstvi podjetij v državni lasti, državnih institucij ter subjektov iz tujine) je bila ena najbolj odmevnih in spornih v prejšnjem mandatu (2022–2026). Z gotovostjo lahko rečemo tudi: v vseh mandatih samostojne države.
Komisija je bila ustanovljena kmalu po začetku mandata prejšnje vlade na pobudo koalicije. Predsednica je bila sprva Mojca Šetinc Pašek (Svoboda), kasneje Tamara Vonta (Svoboda, od novembra 2023). Namen naj bi bil preiskava domnevnega obvodnega financiranja strank (predvsem SDS in NSi) prek javnih podjetij, oglaševanja, tujega kapitala, inštitutov in medijev v času vlade Janeza Janše pred volitvami 2022.
Šetinc Paškova je kmalu javno povedala, da je bil namen ustanovitve komisije političen, za uničenje SDS in NSi. Kmalu so jo v Svobodi razrešili. Prevzela je Vonta; zasliševala je priče – ene in iste tudi večkrat – ter pregledovala račune in finančne tokove. Končno poročilo je nato prejšnja koalicija, ki je imela krepko večino v državnem zboru, s 50 glasovi marca 2026 tudi sprejela. Opozicijski poslanci SDS in NSi poročila niso podprli.
V SDS in NSi so opozarjali, da je šlo za politični lov na čarovnice in obračun pred volitvami 2026. Komisija se je osredotočala le na eno stran in ignorirala vse nepravilnosti na levi. Tamara Vonta naj bi zlorabljala položaj. Zahtevali so njeno izločitev (zavrnjeno). Vonta je bila tudi ovadena zaradi zlorabe položaja.
Šlo je tudi za najdražjo preiskovalno komisijo doslej. Plačevali so zunanjim sodelavcem, na primer Tomažu Modicu, novinarju portala Necenzurirano, več kot 70 tisoč evrov. Komisija je bila tipičen primer zlorabe parlamentarnega orodja za diskreditacijo nasprotnikov.
Po volitvah so v Svobodi nameravali nadaljevati svojo uničujočo vlogo, to je napovedovala tudi Tamara Vonta. Vendar pa so jih volitve presekale. V zdajšnjem času pa prihaja tudi do številnih razkritij nepravilnosti pri delu komisije.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
