Piše: C. R.
Ekološka obnova območja nekdanjega Kahovskega akumulacijskega jezera, potem ko so Rusi leta 2023 uničili jez, je presenetljiva in hitra.
Po izpraznitvi ogromnega umetnega jezera se je na nekdanjem dnu začel izjemno hiter proces naravne sukcesije – območje se spreminja v mlad poplavni gozd. Najhitreje se širijo vrbe, ki ponekod že dosegajo več metrov višine.
Ekologi poudarjajo, da ne nastaja puščava, kot so se bali nekateri po porušitvi jezu. Namesto tega se oblikuje kompleksen in zelo produktiven ekosistem z gozdovi, močvirji, lagunami in rokavi reke.
Reka Dnipro se na številnih delih vrača v svoje zgodovinske struge, ki so bile poplavljene ob gradnji hidroelektrarne v petdesetih letih 20. stoletja. Ponekod se ponovno pojavljajo tudi manjše reke in mokrišča, ki so bila desetletja pod vodo.
Biodiverziteta hitro narašča in raziskovalci opažajo številne vrste rastlin, dvoživke in plazilce, vodne ptice in ptice selivke. Ponovno se pojavljajo nekatere vrste rib, ki jih v tem delu Dnipra niso videli že desetletja.
Po mnenju ekologov je območje postalo nekakšen »naravni laboratorij«, kjer lahko znanstveniki spremljajo, kako se narava sama obnavlja po odstranitvi velikega umetnega vodnega zadrževalnika. Nekateri strokovnjaki dogajanje opisujejo kot skoraj edinstven primer v svetovnem merilu.
Arheološka odkritja in najdišča na mestu nekdanjega Kahovskega jezera
Umik vode je razkril tudi številna zgodovinska in arheološka najdišča, ki so bila od petdesetih let prejšnjega stoletja pod gladino jezera. Na površju so se spet pojavile bronastodobne grobne gomile, skitski artefakti, ostanki kozaških utrdb ter sledi gotskih in tatarskih naselbin.
Raziskovanje teh najdišč je trenutno oteženo zaradi vojne in bližine frontne črte.
Humanitarna in gospodarska škoda je bila ob uničenju jezu ogromna
Humanitarna in gospodarska škoda, ki jo je povzročilo uničenje Kahovske hidroelektrarne s strani Rusov, je še vedno ogromna. Izgubljeni so bili vodni viri za prebivalstvo, namakanje in industrijo. Vendar pa izključno z vidika naravnih ekosistemov številni raziskovalci ugotavljajo, da se je po odstranitvi umetnega rezervoarja začela obnova nekdanjih poplavnih habitatov in gozdov, ki so na tem območju obstajali pred gradnjo jezu.
Mozaik gozdov, mokrišč in rečnih habitatov se vrača
Osrednje sporočilo članka je, da se območje nekdanjega Kahovskega jezera ni spremenilo v mrtvo, izsušeno pokrajino, temveč v izredno dinamičen mozaik gozdov, mokrišč in rečnih habitatov. Ekologi to vidijo kot redek primer, kako hitro se lahko narava obnovi, ko izgine velik človekov poseg v rečni sistem, čeprav je bil sam povod za to obnovo – uničenje jezu – katastrofalen dogodek.
