Piše: Dr. Metod Berlec
O domači in mednarodni politiki smo se pogovarjali s sociologom, politikom, pisateljem in prvim slovenskim zunanjim ministrom prof. dr. Dimitrijem Ruplom. V začetku aprila je dopolnil okroglo obletnico – osemdeset let. Z njim smo se pogovarjali po petkovem pomembnem glasovanju v Državnem zboru Republike Slovenije.
DEMOKRACIJA: Gospod Rupel, najprej iskrene čestitke za vašo okroglo obletnico, ki ste jo slavnostno zaznamovali v začetku aprila v prostorih Slovenske matice v Ljubljani. Kakšni so ob tem vaši občutki? Ob tej že kar častitljivi starosti – ali pač ne, glede na to, da se življenjska doba daljša …
Dr. Dimitrij Rupel: Koledarski podatki so sicer pomembni, vendar za življenje in delovanje niso tako zelo odločilni. Prihajam iz iste generacije kot Trump, Clinton, Bush … Podobne starosti sta bila – ko sta bila aktivna politika – tudi Adenauer in De Gaulle, da ne govorim o Napolitanu ali Mattarelli. Ob svoji osemdesetletnici sem bil počaščen s strani prijateljev in tistih, ki jih imenujem Velika generacija (Bavčar, Jambrek, Janša, Omerza, Peterle …). V Slovenski matici so mi takrat priredili »akademijo« in izdali knjigo. Incident z zavrnitvijo priznanja na ministrstvu gospe Fajon je manj pomemben. Navsezadnje sem doživel lustracijo s strani Danila Türka, ko je šlo za veleposlaništvo na Dunaju (2008), in lustracijo s strani ministra Karla Erjavca oz. Alenke Bratušek (2013), ko je šlo za mesto generalnega konzula v Trstu. Sicer pravijo, da za vsako rit raste palica. (Türk ni postal generalni sekretar OZN, Bratuškova ni postala komisarka EU.)
Celoten intervju si lahko preberete v novi številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!


