Piše: Gašper Blažič
Kot poroča STA, je višje sodišče v Kopru potrdilo oprostilno sodbo v zadevi Trenta. Po dolgih letih mučnih postopkov so tako Branko Kastelic, Klemen Gantar in Janez Janša tudi pravnomočno oproščeni.
Gre za enega najbolj bizarnih sodnih procesov v zgodovini slovenskega sodstva (poleg Patrie). Le da se sodstvo ni hotelo še enkrat opeči z indično sodbo. Specializirana tožilca Boštjan Valenčič in Luka Moljk sta tako poražena.
Leta 1992 so bile tržne cene še nizke …
In kako se je začelo? Leta 1992 je Janez Janša, tedanji obrambni minister, potem ko je izdal zelo brano knjigo “Premiki”, kupil kmetijsko zemljišče v Trenti (Tonderjeva domačija). Posestvo je bilo sestavljeno iz več parcel ter treh nepremičnin. Nekaj let kasneje je Republika Slovenija spremenila ustavni člen, ki je prepovedoval tujcem nakup nepremičnin, kar je bilo povezano z vstopom v EU ter urejanjem odnosov z Italijo pri odškodninah za optante. S tem so tudi cene nepremičnin na Primorskem ter nasploh ob meji z Italijo močno narasle.
Leta 2005 je bil Janša že premier in je nameraval zamenjati svoje sicer manjše stanovanje v Ljubljani z večjim, zaradi česar je moral prodati zemljišče v Trenti. Prodal ga je podjetju Eurogradnje za 131 tisoč evrov, kar je bilo sicer precej več kot je zanj odštel leta 1992. Dva meseca kasneje je podjetje Eurogradnje za 146 tisoč evrov to posest prodal nepremičninskemu podjetju Imos, od katerega je Janša kupil trisobno stanovanje, dosedanjega pa prodal. Tožilstvo je kasneje trdilo, da je bil posel s Trento le navidezen in namenjen financiranju tega stanovanja, iz česar je (napačno) sklepalo, da je bil zaradi posla v prid Janši oškodovano podjetje, ki je v račun vzelo posestvo. Kasneje so nekateri mediji razširjali celo trditev, da je zaradi tega posla šel Imos v stečaj, kar je notorična laž.
Imos je namreč šel v stečaj podobno kot mnogi drugi gradbeni in nepremičninski magnati. Ker je bil ob stečaju še vedno lastnik zemljišča v Trenti, so nekatere cenitve kazale, da je zemljišče vredno 20 tisoč evrov ali še manj. Vendar je na dražbi novi lastnik posestva zanj odštel 127 tisoč evrov in se tako približal ceni, po kateri je podjetje Eurogradnje kupilo posestvo. S tem je tudi padel bistveni steber obtožnice, ki je gradila svojo zgodbo na podlagi nekaterih politično okuženih cenilcev ter GURS.
Kako sta šla v akciji Šetinc Paškova in Klemenčič
V času predvolilne kampanje leta 2011, ko je globoka država tlakovala pot Zoranu Jankoviću, so Janši očitali prav to, da se je s prodajo posestva finančno okoristil ter za menda ničvredno zemljišče dobil večkratno vsoto, ker je bil pač predsednik vlade. Ta mit je preko medijev širila predvsem takratna novinarka RTV in kasnejša poslanka Mojca Šetinc Pašek. Je pa tovrstno “premoženjsko vrzel” nato zlorabil tedanji predsednik KPK Goran Klemenčič, kasnejši minister za pravosodje. V poročilu je obremenil tako Janšo kot Jankovića, na podlagi tega poročila, ki je bilo nato sodno odpravljeno, pa je iz koalicije, s katero je Janša drugič postal predsednik vlade, izstopil Gregor Virant, z njim pa tudi Karl Erjavec. Oba sta nato pomagala, da je na oblast prišla Alenka Bratušek.
KPK je nato zadevo s Trento predala tožilstvu. Leta 2014 je Specializirano državno tožilstvo uvedlo sodno preiskavo v tej zadevi, Janša pa je bil vmes že obsojen v zadevi Patria in so ga celo iz zapora vozili na sodišče v zadevi Trenta. Toda to je bil šele prvi del postopka, saj je SDT vložilo obtožnico proti Janši, Klemenu Gantarju iz Eurogradenj ter Branku Kastelicu iz Imosa šele leta 2020. Sojenje na celjskem okrožnem sodišču pa se je formalno začelo leta 2024 (predobravnavalni naroki že dve leti prej!) in se končalo z oprostilno sodbo leta 2025.
Avtor vrstic, ki jih pravkar berete, je spremljal veliko večino vseh sodnih obravnav, ki jih je vodila predsednica senata Cvetka Posilovič, sicer okrožna sodnica v Celju. Zaslišanih je bila cela vrsta prič, tako cenilcev kot nekdanjih zaposlenih v Imosu ter Eurogradnjah, pa tudi urbanističnih izvedencev ter stečajnih upraviteljev. Zaslišanja so se osredotočala predvsem na to, ali je bil posel znotraj podjetij Imos in Eurogradnje voden običajno oziroma ali je kdo izmed zaposlenih zaznal kakršne koli pritiske glede odkupa Janševe parcele. Večina prič (predvsem nekdanji uslužbenci podjetij) se podrobnosti posla izpred skoraj dvajsetih let ni več natančno spominjala ali pa so izpovedali, da zadevi takrat niso posvečali posebne pozornosti. Sodišče je prav na podlagi dejstva, da priče niso potrdile navedb tožilstva o namernem oškodovanju podjetij, na koncu izreklo oprostilno sodbo.
Izvedenci zavrnili nizke cenitve posestva
Nasploh pa so strokovni izvedenci spodbijali cenitve, ki niso upoštevali realnega tržnega okvirja pri cenah nepremičnin. Januarja 2025 je tako pričal Izidor Salobir, inženir gradbeništva in univerzitetno diplomirani ekonomist z vsemi licencami za cenitev nepremičnin. Po obrazložitvi svoje metodologije ocene je izhajal – kar se denimo pri nekaterih drugih cenilcih in cenilkah, kot sta Breda Zorko in Nikolaja Kogovšek Gilčvert ni zgodilo – tudi iz primerljivega prometa z nepremičninami na tem območju. Pri tem je parcelo najprej razdelil na severni in južni del, na slednjem se tudi nahajajo gradnje. Prvega, velikega dobrih 12.000 kvadratnih metrov, je ocenil na skoraj 136.000 evrov, drugega, ki je manj primeren za razvoj, pa na nekaj manj kot 7000 evrov. To pomeni, da je po njegovo posestvo takrat bilo vredno 140 tisoč evrov, kar je še več, kolikor je zanj odštel Imos. Pri tem je zavrnil tezo, da bi morala cenitev slediti ceni, ki jo je določila Geodetska uprava (GURS), češ da je to sedemkratnik te cene. Nekatere parcele so bile namreč prodane tudi po precej višjem faktorju v primerjavi s ceno GURS, ki izračunava neko državno povprečje. »Lahko primerjaš avtomobil z avtomobilom, ne moreš primerjati avtomobil z letalom,« je ob tem dejal.
Branko Kastelic je sicer o tem obširno spregovoril tukaj:
https://nova24tv.si/video-prvoobtozeni-za-nova24tv-razkril-vso-agonijo-v-sodnem-konstruktu-trenta/
Na podlagi pričanj in dokazov tako senat okrožnega sodišča v Celju ni mogel drugače kot izreči oprostilno sodbo lani. Tožilca Valenčič in Moljk sta nato vložila pritožbo lani decembra, danes pa je višje sodišče v Kopru, ki je zadevo obravnavalo, potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Oprostilna sodba je tako pravnomočna.
