Piše: C. R.
Predstavniki civilne družbe in strokovne javnosti so včeraj znova opozorili na ekonomsko, zdravstveno, okoljsko in podnebno škodo, ki bi jo prinesla napovedana gradnja novih sežigalnic v državi. Mestni občini Ljubljana očitajo, da kljub številnim utemeljenim protiargumentom ni predstavila nikakršnih analiz o vplivih sežigalnice na zdravje in okolje.
Kot so na današnji novinarski konferenci tik pred začetkom posveta o izgradnji sežigalnic, ki ga je Mestna občina Ljubljana (Mol) pripravila skupaj s celjsko in mariborsko, izpostavili predstavniki civilne iniciative Kakšno mesto hočemo?, njihova dosedanja utemeljena opozorila doslej niso bila slišana.
Ponovili so, da novim sežigalnicam nasprotujejo iz številnih strokovno utemeljenih zdravstvenih, okoljskih, podnebnih in ekonomskih razlogov.
“Sežigalnice predstavljajo resno grožnjo za zdravje prebivalcev. Ljubljana je po kakovosti zraka med sedmimi odstotki najbolj onesnaženih mest v Evropi, zato je nesprejemljivo, da v take razmere dodamo sežigalnico,” je poudarila Livija Marko iz okoljske organizacije Umanotera.
Ob tem je spomnila tudi na opozorila zdravstvene stroke, da sežigalnica poleg zraka dolgoročno zastruplja tudi tla in vodo.
Po opozorilih predstavnikov civilne iniciative je postavitev sežigalnice tudi ekonomsko nesmiseln in kratkoviden projekt, ki bo dolgoročno zaviral razvoj. “30-letna koncesija bi nas zaklenila v enega najdražjih sistemov za pridobivanje energije in ravnanje z odpadki, sistem, ki je odvisen od nenehnega dotoka smeti in bi spodkopaval naše cilje za recikliranje in zmanjševanje odpadkov,” je posvarila Marko.
Gradnja sežigalnic je po njenih besedah tudi v nasprotju s podnebnimi cilji, saj so izpusti toplogrednih plinov pri sežigu tudi dvakrat višji od izpustov proizvodnje elektrike iz zemeljskega plina in pogosto presegajo celo izpuste premoga. “Plastični odpadki so fosilna goriva v preobleki. Glede na to, da imamo v Evropi in Sloveniji že konec maja vročinski val, nujnosti hitrega opuščanja fosilnih goriv ni treba še dodatno izpostavljati,” je poudarila Marko.
Dodala je, da tudi aktualni primeri iz tujine potrjujejo, da sežigalnice niso vzdržna rešitev. “Danska zaradi podnebnih ciljev že zapira svoje sežigalnice, Nizozemska je drastično obdavčila in otežila njihovo delovanje, na Švedskem delež recikliranih odpadkov že leta stagnira, saj so sežigalnice odvisne od stalnega dotoka odpadkov,” je nanizala Marko.
Predstavnike civilne iniciative skrbi tudi netransparentnost celotnega projekta sežigalnice v Ljubljani. “Mestna občina Ljubljana kljub številnim utemeljenim protiargumentom ni predstavila nikakršnih analiz o vplivih sežigalnice na naše zdravje in okolje ter o ekonomiki projekta,” je opozorila Marko.
Način odzivanja na opozorila stroke in civilne družbe daje po njenih besedah vtis, da vključevanje prebivalcev Ljubljane v postopek ni zaželeno. “Že samo dejstvo, da nosi zaključno omizje županu na današnjem dogodku naslov Odločitev je sprejeta. Kako naprej? sporoča, da odločevalcev ne zanimajo naši pomisleki,” je ugotavljala Marko in dodala, da alternative sežigu odpadkov obstajajo.
