Piše: Frančiška Buttolo, Ljubljana
Dan spomina na vse komunistične k..be pa imamo, mar ne, tovarišica dr. Asta Vrečko, mar ne?
Javno pismo dr. Asti Vrečko o dnevu spomina na žrtve komunizma, kot najbolj žalostnem prazniku v Sloveniji
SPOŠTOVANI SLOVENCI, DAN SPOMINA NA ŽRTVE KOMUNIZMA V SLOVENIJI ŽE IMAMO, PRAZNUJEMO PA GA TAJNO, V KUČANOVEM KLANU, VSAKOKRAT KO TA ZDRUŽBA POSTAVI SVOJE NOVE LUTKE, TUDI TAKŠNE, KAKRŠNA STA DR. ASTA VREČKO IN DR. ROBERT GOLOB, NA SLOVENSKO – ŠE VEDNO KOMUNISTIČNO – POLITIČNO OBLAST. DESNICA JE IMELA NEKAJ MALEGA OBLASTI , SAMO KOT ZAČIMBO, DA SO SI Z NJO KOMUNISTI POSLADKALI KAKO SVOJE VELEKORUPCIJSKO KOSILO. KOMUNIZEM JE V SLOVENIJI ZACEMENTIRAN. POD NJEGOVO PIRAMIDO PA JE SLOVENSKI NAROD ŽE DAVNO IZDIHNIL. KDO JE ŽRTEV KOMUNIZMA IN KDO JE ŽRTEV KOMUNISTOV NI VEČ NIKAKRŠNO RELEVANTNO VPRAŠANJE, SAJ SLOVENSKEGA NARODA NI VEČ. TOREJ SO ŽRTVE KOMUNIZMA TUDI KOMUNISTI SAMI. SAMI SEBE SO IZBRISALI KOT DEL SLOVENSKEGA NARODA. KAR JIH JE OSTALO, PA SO SAMO ŠE DEL ANACIONALNE SVETOVNE SKUPNOSTI. TO JE ZDAJ TISTI KOMUNISTIČNI PEKEL, KI SMO SI GA SLOVENCI, POPOLNOMA NESPOSOBNI ZA DRŽAVNI NAROD, IZVOLILI KOT NAJVEČJO ⁷9SMOSTOJNOST IN DEMOKRACIJO. ŽIVELI SLOVENSKI INTELEKTUALCI, ŽIVELA SLOVENSKA CERKEV, ŽIVEL MILAN KUČAN.
In kako je v tem Kučanovem komunističnem peklu? Nekaj malega naj pokaže pričujoče pismo komunistični intelektualki dr. Asti Vrečko, do nedavnega najslabši ministrici za kulturo v slovenski zgodovini, tisti, ki bi komunistični umetnici “pasje dojilje” zakonsko dodelila kakega pol ducata tisočakov posebne mesečne kulturniške pokojnine, ker je ta njena komunistična podobica v celoti proti obstoju Slovencev. Pa naj kdo reče, da avtorica te umetnine ni žrtev slovenskega komunizma? Sicer pa je gospa dr. Vrečko odlična šolarka iz prve klopi četrtega razreda osnovne šole komunista Milana Kučana, največje še živeče žrtve komunizma v Sloveniji. Ta čovek je prepričan, da vsakdo, ki reče, kako vendar ne moremo biti vsi pod Alpami komunisti, razdvaja slovenski narod (če ta v resnici sploh še obstaja, odkar vsi levičarji v Sloveniji v en rog trobijo, da so marksistični multikulturni globalisti).
Dan spomina na žrtve komunizma v Sloveniji torej nikakor ni dan samo nekomunističnih žrtev komunizma, ki so jih poslali na drug svet slovenski komunisti pod vodstvom Tita, Kardelja, Kidriča, Mačka, Ribičiča in še zlasti Kučana ki mu nikoli ni bila pri srcu samostojna Slovenija, zaradi česar jo je vsaj deloma razorožil, ko bi to najmanj smel storiti. Vsi, razen zadnjega, so bili teroristični revolucionarji, ki so proti vsem civilizacijskim norman začeli komunistično revolucijo v Sloveniji tako, da so v prvih letih druge svetovne vojne pobili neprimerno več svojih “razredih sovražnikov”, skoraj samih nedolžnih slovenskih civilistov, da bi jih prisilili, naj prosijo za pomoč okupatorjevo policijo, morda celo vojsko. Tako je Tito s Kardeljem za vse čase RAZDVOJIL slovenski narod, in nihče več ga ne more združiti, ker so v Sloveniji, tudi zdaj, skoraj sami prikriti in odkriti komunisti. Vse druge so komunisti iz Slovenije “odstranili”, tako ali drugače. Pa tudi če bi jih bilo dovolj, nekomunistov, si v resnici skoraj nihče ne upa nasprotovati Kučanovim komunistom, ker so hudo pesjanski, lažnivi, pokvarjeni in pohlepni po oblasti in denarju.
Ne, dragi vsi Slovenci, dan spomina na žrtve komunizma ni samo dan tistih žrtev, ki trohnijo po slovenskih smetiščih in med drugimi komunalnimi odpadki, ali pa v kaki kleti. Nikakor, dan žrtev komunizma – slovenskega, avtohtonega in najbolj nečloveskega na vsem svetu – je potreben predvsem zaradi tistih žrtev komunizma, ki so pokopane v zloglasni slovenski GROBNICI NARODNIH HEROJEV (v Ljubljani). Ob tej grobnici žrtev komunistov in komunizma bi morale noč in dan goreti – ne sveče – GRMADE!
DA, v Sloveniji imamo tudi zdaj komunistični totalitarizem – in niti trohice demokracije. Slovenija je en sam ranč prekletih komunistov, ki ga upravljata Kučan in Janković. Amen. Slovenija je navadno slepo črevo pod Alpami, ki je ostalo od celotnega evropskega komunističnega pekla. In žrtve komunizma, tudi v Sloveniji, so pretežno iz tega časa. Nekaj pa jih je, žrtev komunizma, tudi v Sloveniji, iz časa po osamosvojitvi Slovenije, med njimi so vsi padli v boju za osamosvojitev. Saj jih je v tem boju pobila komunistična jugoslovanska armada. Ljudje božji, če ne bi bila komunistična, te armade sploh ne bi bilo. In zakaj naj bi téma o prazniku spomina na žrtve komunizma v Sloveniji razvajala slovenske državljane? Zato, ker je skoraj vsa Slovenija res še vedno komunistična, ker so po drugi svetovni vojni komunisti pobili, izgnali, nasilno prepričali v komunizem, jih prisilili delati za udbo, tudi sodelovati pri terorističnih udbovskih zločinih, in preprečevali so komunisti mladi nekomunistični inteligenci, da bi tudi ta lahko zasedla pomembna mesta v družbi. Večina, več deset tisoč, je mladih za vedno zapustilo svojo domovino, ne v stari Jugoslaviji, v samostojni in demokratični Sloveniji. Slovenija je samo še komunistični pekel brez slovenskega naroda.
