Piše: C. R.
Poslanci trojčka NSi, SLS in Fokus ter Demokratov in Resnice so danes v postopek DZ vložili predlog sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Menijo, da referendum skladno z ustavo ni dopusten, ker zakon ureja davke in odpravlja protiustavnosti.
Po predlogu sklepa, kot je objavljen na spletni strani DZ, bi DZ ugotovil, da se zakon nanaša na vsebino, glede katere skladno z določili ustave razpis zakonodajnega referenduma ni dopusten, saj se “s tem zakonom pretežno ureja davke in druge obvezne dajatve ter odpravljajo protiustavnosti, ki jih je ugotovilo ustavno sodišče”.
Predlagatelji sklepa, ki so bili tudi predlagatelji samega zakona, navajajo, da ta mesec sprejeti zakon spreminja in dopolnjuje več zakonov, ki urejajo davke, med drugim glede dohodnine pri oddajanju premoženja v najem, obdavčitve t. i. normiranih samostojnih podjetnikov, osnove za obračun prispevkov za socialno varnost in za obračun prispevkov za samozaposlene in kmete, saj je med drugim predvidena kapica za socialne prispevke. Prav tako se določbe zakona nanašajo na ureditev prispevka za dolgotrajno oskrbo za osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, in za upokojence ter na znižanje DDV na osnovna živila in na energente.
Referendum po njihovem mnenju ni dopusten tudi zato, ker zakon odpravlja protiustavnost, med drugim glede dela zdravstvenih delavcev pri zasebnikih, v drugih javnih zavodih in pri koncesionarjih ter glede omejevanja razpolaganja z dobičkom za zasebnike, ki opravljajo koncesijsko dejavnost v zdravstvu.
Predlagatelji sklepa namreč trdijo, da z določili interventnega zakona posegajo v določila zakona o zdravstveni dejavnosti, kot je bil noveliran v mandatu odhajajoče vladne koalicije, glede omejevanja razpolaganja z dobičkom koncesionarjev v zdravstvu. Sklicujejo na odločbi ustavnega sodišča iz septembra 2022 in novembra 2018, ki sta tovrstne posege v pravico do svobodne gospodarske pobude zasebnikov razveljavili. Nanašali sta se sicer na prejšnje različice zakonov.
Obenem predlagatelji navajajo, da z interventnim zakonom odpravljajo tudi protiustaven poseg v pravico zdravstvenega delavca do proste izbire zaposlitve, ki jo je ustavno sodišče ugotovilo decembra lani in DZ naložilo, da neskladnost z ustavo odpravi v roku enega leta.
Če bodo poslanci namesto določitve roka za zbiranje podpisov za naknadni zakonodajni referendum pritrdili predlogu sklepa o nedopustnosti razpisa referenduma, kar je glede na razmerja v DZ pričakovati, bo po napovedih pobudnikov referendumskega odločanja sledila pobuda za ustavno presojo sklepa.
Pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije so v DZ ta teden vložili predstavniki sindikatov in civilne družbe. Pod njo se je podpisalo več kot 47.000 volivcev.
Tako pobudniki referenduma, ki jih podpirajo tudi stranke odhajajoče koalicije, kot del pravne stroke sicer pri interventnem zakonu opozarjajo na spornost prakse, da se z enim zakonskim besedilom po t. i. omnibus načelu na hitro posega v več zakonov hkrati, v tem primeru v 10, pri čemer se posege na področje davkov in obveznih dajatev kombinira s sistemskimi posegi v pomembne družbene podsisteme, ki bi morali biti predmet daljše in širše javne razprave in o katerih bi se ljudje lahko izrekli na referendumu.
