Piše: Vida Kocjan
Slovenija se sooča z visoko davčno obremenitvijo dela, ki jo mednarodne primerjave OECD uvrščajo med najvišje v razvitem svetu. Kljub temu sindikati ostro nasprotujejo predlogom za razbremenitev plač, ki ponovno prihajajo s strani najverjetnejše nove desnosredinske vlade. Postavlja se vprašanje, ali slovenski sindikati res zastopajo interese delavcev ali predvsem ideološke pozicije tranzicijske levice.
Golobova koalicija je v svojem mandatu zaposlenemu s povprečno plačo vzela okoli 7.500 evrov neto plače. To rdečih sindikalistov ne skrbi.
Davki v Sloveniji
Slovenija ima eno najvišjih davčnih obremenitev dela med državami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Po njenih podatkih je davčni primež za samskega zaposlenega brez otrok dosegel 44,6 odstotka, kar Slovenijo uvršča na 6. mesto med 38 članicami. Povprečje OECD znaša 34,9 odstotka. Obremenitev se je med letoma 2023 in 2024 povečala za 1,5 odstotne točke. Dodatna obremenitev je bila tudi v letu 2025, še posebno z obveznim prispevkom za dolgotrajno oskrbo. Denar pobirajo, storitev pa niso omogočili. Spomnimo tudi na spremembo prostovoljnega prispevka za zdravstveno zavarovanje v obveznega.
Pri povprečni bruto plači okoli 2.600 do 2.800 evrov mesečno zaposleni prejme približno 1.760 evrov neto plače. Razlika (plačni klin) znaša okoli 1.500 evrov, od tega velik delež odpade na socialne prispevke. Slovenija izstopa po tem, da delež prispevkov delavca presega 20 odstotkov, kar je edinstveno med državami OECD. V primerjavi z Avstrijo ali Hrvaško zaposlenemu pri enaki bruto plači ostane manj.
Visoka obremenitev zmanjšuje kupno moč, spodbuja odliv visoko kvalificiranih kadrov v tujino in zmanjšuje konkurenčnost gospodarstva. Če bi se davčni primež znižal na raven OECD, bi bila lahko povprečna neto plača mesečno višja za okoli 200 evrov (2.400 evrov letno).
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
