Piše: STA
Na Kmetijstvo gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) so prepričani, da nekatere predlagane spremembe iz predloga zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije pomembno prispevajo k izboljšanju pogojev za opravljanje kmetijske dejavnosti. Po njihovi oceni pa razmere v slovenskem kmetijstvu zahtevajo še dodatne sistemske prilagoditve.
Kot so sporočili iz KGZS, so v okviru obravnave predloga zakona pripravili dodatne predloge sprememb zakonodaje, s katerimi želijo zmanjšati finančne obremenitve kmetov, okrepiti domačo pridelavo hrane ter izboljšati socialni položaj kmečkih družin in upokojencev.
Čeprav pozdravljajo, da so pripravljalci predloga zakona med interventne ukrepe vključili tudi rešitve za kmetijski sektor, saj da nekatere predlagane spremembe pomembno prispevajo k izboljšanju pogojev za opravljanje kmetijske dejavnosti, pa v isti sapi opozarjajo, da razmere v slovenskem kmetijstvu zahtevajo dodatne sistemske prilagoditve.
“Slovenski kmetje se že danes soočajo z visokimi stroški, zahtevnimi pogoji pridelave in nizko samooskrbo pri ključnih prehranskih proizvodih. Zato potrebujemo ukrepe, ki bodo omogočili razvoj kmetijstva in dolgoročno stabilnost pridelave hrane,” je ob tem dejal predsednik KGZS Jože Podgoršek.
KGZS predlaga znižanje prispevka za dolgotrajno oskrbo za kmečke zavarovance z dveh na en odstotek, s čimer bi bili kmetje izenačeni z zaposlenimi, hkrati pa bi se zmanjšale njihove finančne obremenitve.
Posebno pozornost na KGZS namenjajo tudi socialnemu položaju starejših kmetov. V luči tega predlagajo, da bi letni in zimski dodatek prejeli tudi kmečki upokojenci, ki so bili večino delovne dobe zavarovani za ožji obseg pravic in danes prejemajo izjemno nizke pokojnine, pogosto pod pragom revščine.
Na zbornici se zavzemajo tudi za to, da se nosilce dopolnilnih dejavnosti, ki imajo socialna zavarovanja sklenjena na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti za poln delovni čas, izenačuje s samostojnimi podjetniki.
“Gre za odpravo neenakosti, saj kmečki zavarovanec opravlja osnovno in dopolnilno dejavnost in je ob tem zavarovan za poln delovni čas, zato ni razloga za odstopanje od ureditve, ki trenutno velja za samostojne podjetnike. S tem se bo tudi davčno razbremenilo dopolnilno dejavnost, ki v osnovi predstavlja dodaten vir dohodkov na kmetiji,” so prepričani.
Med predlogi zbornice je tudi dvig pavšalnega nadomestila DDV z osem na 10 odstotkov za kmete, ki niso vključeni v sistem DDV. “To pomeni, da bi kmet pri prodaji mleka, živine ali zelenjave prejel nekoliko višje povračilo stroškov, ki jih ima z nakupom repromateriala, goriva ali opreme. Predlagani ukrep bi izboljšal finančni položaj kmetov in spodbudil domačo pridelavo hrane,” so pojasnili.
Predlagajo tudi ohranitev znižane stopnje DDV za mineralna gnojila in kemična fitofarmacevtska sredstva tudi po letu 2031. Ob tem opozarjajo, da bi dvig DDV na 22 odstotkov dodatno povečal stroške pridelave hrane ter negativno vplival na samooskrbo Slovenije, predvsem pri sadju in zelenjavi, kjer je Slovenija že zdaj močno odvisna od uvoza.
Skupni parlamentarni odbor je ob obstrukciji odhajajoče koalicije v četrtek potrdil predlog zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga je pripravil t. i. tretji politični blok. Predlog vsebuje ukrepe zoper energetsko krizo, in sicer nižji DDV za osnovna živila in del energentov, ob tem pa tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov, plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo ter zdravstva in pokojnin.
