Piše: G. B.
Za Evropo je 8. maj pomemben dan, saj danes praznuje dan zmage. Enako velja za Slovenijo, čeprav imajo nekateri raje “sovjetsko različico” – denimo Zoran Janković.
Na ta dan leta 1945 so zavezniške sile sprejele brezpogojno predajo nacistične Nemčije. Zato na ta dan praznuje celoten Zahod, tudi ZDA. Tam ta praznik imenujejo VE Day.
Zanimivo je, kako razliko med Zahodom in Sovjetsko zvezo opisuje Wikipedia. Kot navaja, je konec vseh bojnih akcij uradno nastopil 8. maja 1945 ob 23:01 uri po srednjeevropskem času 8. maja 1945, ko je bil v vzhodni Evropi že 9. maj s časom 00:16, zato več držav nekdanje Sovjetske zveze praznuje dan zmage 9. maja. No, obstaja pa tudi bolj logična razlaga in sicer da so morali predstavniki nacistične Nemčije svojo predajo po Stalinovem ukazu podpisati še enkrat pred predstavniki Rdeče armade. In sicer dan kasneje.
Po Hitlerjevem samomoru 30. aprila 1945 je odgovornost za predajo nacistične Nemčije prevzel nemški general Karl Dönitz. Akt o vojaški predaji je bil dejansko prvič podpisan že 7. maja ob 2:41 v sedežu SHAEF v Reimsu, nekoliko spremenjeni dokument, ki velja za dokončno nemško listino o predaji, pa je bil podpisan 8. maja 1945 v Berlinu ob 21:20.
Takoj po objavi novice o kapitulaciji nacistične Nemčije so se po večjih mestih v Evropi začeli zbirati ljudje. V Londonu je premier Winston Churchill nagovoril množico ob spremstvu kralja Jurija VI. V ZDA pa je tisti dan predsednik Harry Truman praznoval svoj 61. rojstni dan, dan zmage pa je posvetil svojemu predhodniku Franklinu Rooseveltu, ki je umrl le malo pred tem. Truman je dejal, da je bila njegova edina želja, da bi Roosevelt to dočakal in da bi bil priča temu dnevu.
Vendar za Zahod to še ni bila končana zgodba. Japonska, ki je preživela poraz nacistične Nemčije in njenih preostalih zaveznic, je še naprej ostala neporažena. Šele po uporabi dveh atomskih bomb se je predal poslednji člen sil osi.
Za Slovenijo je bil zlom nacizma velika zmaga, a hkrati tudi tragedija. Titovi partizani so tedaj imeli podporo Zahoda, a dejansko so uresničevali sovjetsko revolucionarno agendo. Njihovo osvajanje ozemlja je pomenilo začetek pobojev, ki so se vrstili predvsem maja in junija 1945, hkrati pa se je dogajal tudi dramatičen eksodus Slovencev čez severno mejo na avstrijsko stran. Od tam so Britanci vrnili več tisoč vojnih ujetnikov, pošiljanje je ustavil šele Valentin Meršol, znani zdravnik. Njegova zgodba je bila delno predstavljena tudi v letos predstavljenem filmu Exodus 1945: Naša kri.
Ne glede na krvave dogodke leta 1945 pa je zmago nad nacifašizmom, ki je bila podobno krvava ideologija kot komunizem, vredno praznovati. In sicer na današnji dan – prav zaradi simbolike, ne samo zaradi pravilnega datuma. Demokratični svet ta spomin na zmago praznuje danes, medtem ko bo Putinova Rusija to obeležila jutri. Prav tako tudi Putinov odlikovanec Zoran Janković, ki se sklicuje na sovjetski dan zmage, ko utemeljuje dan mesta Ljubljane. Danes je sicer tudi obletnica (druge) Majniške deklaracije, ki je leta 1989 postavila zahtevo po suvereni državi slovenskega naroda, jutri pa svoj praznik obeležuje Evropska unija, saj Schumanova deklaracija, ki je bila ta dan predstavljena, predstavlja njen začetek.
