Piše: Spletni časopis
“Naše stališče je drugačno. Kdor ni proti nam, ta je lahko z nami, mora pa biti sposoben.”
Tako je Janez Janša Luki Svetini na Planet TV sinoči odgovoril, ali bodo sledili vzgledu koalicije Roberta Goloba, ki je po prevzemu oblasti izvajala množično čiščenje ljudi, ki niso bili iz njihovih strank.
Na vprašanje, ali bo podprl predlog ukinitve prispevka za javno RTV, kar ima v programu Resni.ca, in ali je za ustanovitev posebnega organa za pregon korupcije, kar predlagajo Demokrati, je Janša odgovoril pritrdilno. Opozoril je, da je bila to ena od stvari, ki je šokirala predsednico države Natašo Pirc Musar, ko sta se pogovarjala o kandidaturi za predsednika vlade. “Ko se je zgražala nad tem, kar predlaga Resni.ca, sem ji odgovoril, da predlog podpiram,” je pogovor povzel Janša. O pregonu korupcije pa je dejal: “Če Slovenija ne bo sposobna opraviti z organiziranim kriminalom in korupcijo, potem bo ta opravil s Slovenijo.”
O tem, zakaj je predsednica po prvih pogovorih obupala že na polovici enomesečnega roka, v katerem bi morala parlamentu predlagati predsednika vlade, je Janša ocenil, da so na sestanku z Robertom Golobom in Borutom Sajovicem ali pa na nekem drugem sestanku, ki ni bil formalen, najbrž odločili, da se čim hitreje doseže, da bo sedanja leva stran opozicija, vsi ostali pa naj sestavijo vlado, ki bo čim bolj šibka in čim bolj kriva za vse napake zadnja leta. Na vprašanje Svetine, ali bi lahko pridobil podporo 46 poslancev, kar je kot pogoj postavljala Pirc Musarjeva je Janša odgovoril: “Predsednik države, tako kot je naredil gospod Borut Pahor leta 2018, mora počakati, da se rok izteče, preden lahko reče, da nihče ni prinesel podpisov. Pirc Musarjeva je ravnala kot sodnik na nogometni tekmi, ki je po prvem polčasu odločil, da drugega ne bo, ker ne verjame, da bo sprememba.”
Janša je pritrdilno odgovoril, da izhodišča za koalicijsko pogodbo pošilja tudi predsedniku Resni.ce Zoranu Stevanoviću. Pojasnil je: “Saj od tega, če jo prebere, pa tudi če potem ne podpiše, ali pa ni del koalicije, ni škode. To ni bistven problem. Bistven problem, ki ga imamo, je stanje, kakršno je in ga še ugotavljamo.
Na vprašanje, ali to, če bo Reni.ca izven vlade, ne bo tvegano, ker je v podobnem položaju nekoč, ko je Levica prenehala podpirati njegovo manjšinsko vlado, Marjan Šarec odstopil, je Janša odgovoril, da on ni Šarec in da bo, če bo nastala koalicija, ki bo imela dovolj glasov za to, da izvoli predsednika vlade in vlado, to večinska koalicija. Pri ključnih zakonodajnih projektih pa bo poskušali iti širše. “Kot kaže, zaenkrat ni veliko upanja, ampak če se bo dalo, upanje umira zadnje, tudi proti ustavni večini, zato da naredimo nekaj za decentralizacijo države, da skušamo spraviti v ustavo davčno sidro, kar bi stabiliziralo slovensko ekonomsko in tudi politično okolje in če bog da, mogoče tudi kombiniran volilni sistem, kar bi pa nekako skupaj z davčnim sidrom v Slovenijo ponovno pripeljalo na neko pot hitrega razvoja, kajti predpogoj hitrega razvoja je stabilnost; gospodarska in politična,” je dejal.
V zadnjih nekaj letih je slovensko gospodarstvo izgubilo skoraj 10.000 delovnih mest, v tem času so pa na novo zaposlili v javnem sektorju skoraj 8.000 ljudi, je “uspehe” politike vlade Roberta Goloba zadnja leta opisal Janša.
O zakonu, ki so ga tri desnosredinske stranke vložile, da bi olajšale položaj gospodarstvu in ki mu iz vladnih strank očitajo, da je neizvedljiv, ker država nima nobenih finančnih rezerv, je Janša povedal. “Če bi držalo to, kar zdaj poslušamo, da visoki davki pomenijo, da ni luknje v proračunu, potem te luknje ne bi smelo biti. Pa je zelo velika. Ob dajatvah, ki so se povečevale štiri leta, imamo najnižjo gospodarsko rast po letu Covida 2020 in že v prvih mesecih letošnjega leta skoraj milijardno luknjo, tako da očitno ta formula, da višji davki pomenijo manjšo luknjo ne drži. Se pravi, treba je več ustvarit in če več ustvariš, lahko tudi z nižjo davčno stopnjo nabereš več denarja za skupne potrebe. Jasno pa je, da do tega ne more priti čez noč in v drugem branju bodo verjetno potrebne neke korekture. Je pa ta pot absolutno prava. To so ukrepi v pravo smer, gre za neposredno pomoč posameznikom, ljudem. Na ta način, da pač ti ostane več denarja, pa tudi ko gre za poskus nižje stopnje DDV-ja za hrano in osnovne življenjske potrebščine. To je pač, s tem se naslavlja tudi vprašanje draginje, ki enostavno obstaja. V Sloveniji je nekaj 100.000 ljudi, ki zelo težko sestavijo mesec skupaj.”
Janša je zavrnil, da bi bil položaj tako kritičen, da bi bil nujen nov zakon za uravnoteženje javnih financ. Ocenil je, da je položaj sicer podoben, ker je tudi takrat nesposobna leva vlada pustila veliko luknjo. Je pa zunanje gospodarsko okolje bistveno boljše in nimamo bankrotiranih bank. Ni pa položaj rožnat, je opozoril in ocenil da bodo potrebni bolj prefinjeni rezi. Smer razbremenjevanja, zmanjševanja stroškov dela, povečevanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, nas pelje naprej, je ocenil.
Na vprašanje še o težavah v zdravstvu, je odgovoril, da bo potreben nek omnibus zakon, da bi odpravili veliko škodljivih stvari, ki so jih naredile zadnja leta vladajoče stranke. V državnem zboru, je ocenil, je pri zdravstvu večina za to, da je potrebno začet graditi sistem, kjer bo denar sledil pacientu, ne pa lobističnim povezavam ali institucijam javnega zdravstva, ki nikoli nimajo dovolj denarja za to, da bi racionalno poslovala. Zaradi napačne politike zadnja leta je nastala velika škoda, odpravljanje bo mukotrpno in vsega ne bo mogoče popraviti čez noč.
O vladanju po volitvah, ko je Robert Golob nenadoma izginil, je opozoril, da potekajo pomembna mednarodna srečanja, kjer Slovenije ni, denimo o naslednji sedemletni finančni perspektivi Evropske unije, kjer se Sloveniji jemlje največ. Tega, kar smo s tem izgubili, ne bo mogoče popraviti je opozoril: “V teh pogajanjih je tako, da ko je neka stvar dogovorjena, je ena faza zaključena in to pomeni, da so se vse države s tem strinjale. Slovenijo je zastopal francoski predsednik. Dvomim, da je zastopal naše interese, ker Francija ima običajno povsem drugačna stališča od manjših držav in v to fazo nazaj ne moreš več. Se pravi tisto kar je bilo na Cipru nekako dogovorjeno, tisto je dogovorjeno in tega ni možno spreminjati, pa če se postaviš na glavo.”
