Žalostno slovo z vrha DZ – ravno ob povišanju plač

Piše: Spletni časopis

Še zadnjič je danes najvišjo plačo v parlamentu dobila Urška Klakočar Zupančič, bruto 6.532 evrov, tesno ji sledita Danijel Krivec (SDS) z 5.983,6 evri in Nataša Avšič Bogovič (Svoboda) z 5.966 evri, ki v parlamentu ostajata.

Dosedanjo predsednico, pa tudi zunanjo ministrico Tanjo Fajon (SD), je ob poslanska stolčke spravil predsednik Levice Luka Mesec, ki je okraju Ljubljana Center, ki velja za zelo naklonjenega levim strankam, dosegel izjemen rezultat in jima je s tem znižal deleže proti konkurentom v Svobodi in SD, da sta ostali pred vrati.

Klakočar Zupančičeva je tudi edina med prvimi petimi po plačah v DZ – v prvi petorki sta še Jelka Godec (SDS) in Meira Hot (SD) – ki je volivci niso ponovno izvolili in prihodnji mesec zaradi tega ne bo dobila krepko povišane najvišje plače v DZ. Povišanja so uzakonili poslanci dosedanje vladne koalicije (Svoboda, SD in Levica) v okviru plačne reforme javnega sektorja. Sladkost povišanja bo namesto Klakočar Zupančičeve užival Zoran Stevanović (Resni.ca). Tabela petih danes najvišjih (bruto) izplačil v DZ je takšna:

Na dnu po izplačilih poslancem je nadomestilo v višini 4.161,5 evrov, ki ga po odstopu, ker ne more dobiti službe, prejema nekdanji vodja poslanske skupine SD Jani Prednik. Čeprav je tožilstvo nedavno zavrglo ovadbe o domnevnem nadlegovanju bivše partnerice (tudi zaradi menda zamujenih rokov), vprašanje etičnosti prejemanja proračunskega denarja po odstopu v politiki ostaja. Ni pa Prednik edini, ki je dobil nadomestilo po odstopu. V vladi je bilo dodeljeno tudi Andreji Katič (SD), ko je odstopila kot pravosodna ministrica, ko je v konfliktu s skupino Romov izgubil življenjeAleš Šutar. Katičeva je po tem dogodku odstopila s položaja pravosodne ministrice, a ji je na zadnjih volitvah uspel ponovni preboj v parlament, s čimer se z nadomestila vrača na polno (in po novem krepko povišano) poslansko plačo.

Prihodnji mesec bo znan tudi že vsaj delen spisek tistih dosedanjih poslancev, ki niso bili izvoljeni in so zahtevali nadomestilo, ki ga dobiva Prednik. Če so bili poslanci en mandat, kot denimo Urška Klakočar Zupančič, ga dobijo v višini 80 odstotkov svoje zadnje plače pol leta. Če dva mandata, devet mesecev. Če so bili funkcionarji tri ali več mandatov, pa eno leto. Plača prihodnji mesec bo do dneva volitev še po starem, višje plače pa se bodo izračunale od dneva volitev naprej. Prvo celovito višje izplačilo bo junija.

Plačo je danes dobila tudi predsednica države Nataša Pirc Musar, ki pa so ji plačo povišali že pred volitvami, bruto je dobila 7.478 evrov, v neto znesku je to 4.296 evrov. Plačo v enakem rangu bo dobil Stevanović, razlikovala se bo vsota le zaradi različne delovne dobe. Funkcijski dodatek obeh predsednikov je enak. Podatkov o plačah iz vlade pa še ni, tam potrebujejo več časa, ker ima vsako od številnih ministrstev svoje računovodstvo. Nekdanji predsednik republike Milan Kučan, ki ima po zakonu, ki velja le in samo zanj, pravico do posebnega mesečnega prejemka v višini razlike med 80 odstotkov plače predsednika republike in pokojnino, je danes dobil bruto 1.529 evrov, neto pa 1.147 evrov te državne subvencije, so mi sporočili iz kabineta Nataše Pirc Musar. Skupna pokojnina je na neto ravni, tako se zdi, krepko čez štiri tisoč evrov. Podatek, kakšne točno je Kučanova pokojnina, je javnosti prikrit. A najvišje pokojnine, kot so pokazali podatki pred referendumom o dodatkih kulturnikom, so krepko čez tri tisoč evrov neto. Kučan, ker je opravljal najvišje funkcije že v času komunizma, ima gotovo eno višjih zasluženih pokojnin. Pa še nezasluženo subvencijo, ki mu jo je ubranil Zoran Janković, ko je imel v parlamentu še Pozitivno Slovenijo, iz katere je prišel šef Svobode Robert Golob, ki je bil pred tem krajši čas tudi namestnik ministrice za gospodarstvo v vladi LDS. Ukinjala in zmanjševala je takšne privilegije takrat druga vlada Janeza Janše v okviru varčevanj, ker je bila država v hudi finančni stiski.

Po zakonu morajo funkcionarji razkriti bruto plače, neto plače pa predstavlja del politikov, ob Pirc Musarjevi še večji del ministrov, ki se z razkritjem tega podatka, ki bi naj bil sicer osebne narave, strinja.