Piše: C. R.
Ob 11. uri se je začela konstitutivna seja 10. sklica Državnega zbora, ki jo vodi najstarejši poslanec Franc Križan. Sejo so novoizvoljeni poslanci pričeli s slovensko himno Zdravljico.
Mandatno volilna komisija je potrdila sklep o potrditvi mandatov poslancev in poslank Državnega zbora. Na seji je bilo prisotnih 17 poslancev, za sklep o potrditvi je glasovalo 12 poslancev, proti ni bil nihče. MVK s tem predlaga Državnemu zboru, da potrdi vseh 90 mandatov. S tem se je zaključila 1. redna seja MVK.
Poslanka SDS Anja Bah Žibert ni bila zadovoljna z Zorčičevimi argumenti. Kot je povedala, odgovori DVK n očitane nepravilnosti niso bili zadovoljivi in niso bili pomirjujoči kar se tiče demokratičnoti. Odzvala pa se je tudi na Zorčičevo vabilo na srečanje s političnimi strankami. “Ne da boste vi vabili poslanske skupine k sebi, pot bo drugačna. Poslanske skupine bodo povabile vas, da se bo pogovarjalo o tem. V tem državnem zboru se spreminjajo zakoni. To ni stvar Državne volilne komisije,” je povedala.
Igor Zorčič je skušal upravičiti delo Državne volilne komisije. Kljub številnim očitkom in jasnim nezakonitostim pri poteku volitev, je direktor DVK dejal, da so očitki neutemeljeni. Glede organizacije nezakonitih volišč zunaj volilnih okrajev, pa je krivdo zvrnil na Okrajne volilne komisije. “Tako so se odločile, kot so se,” je dejal. Glede dejstva, da nekateri slovenski državljani v tujini niso pravočasno dobili glasovnic pa je krivdo zvrnil na pošte v državah, kjer ti državljani prebivajo. Po drugi strani pa je priznal, da volilni imeniki niso ažurirani. Prav tako je priznal, da je spletna stran “zamrznila”, a hkrati vztrajal, da spletna stran deluje brezhibno.
Član Mandatno-volilne komisije Zvone Černač je opozoril, da se v zadnjih štirih letih ni odpravilo nepravilnosti na volitvah. Na letošnjih volitvah po njegovem na tisoče Slovencev ni imelo pravice voliti, saj niso dobili niti gradiva. Spomnil je, da je bila na Ustavno sodišče vložena ustavna pobuda s strani enega izmed volivcev, zaradi kršitve volilne pravice. Ta isti volivec je vložil tudi prijavo nezakonitosti pri izvedbi volitev in kršenje ustavnih pravic na številne institucije.
Prvi resen preizkus je sicer izvolitev novega predsednika DZ. Kandidata lahko predlaga najmanj deset poslancev. Koliko bo kandidatov za funkcijo, še ni jasno. Tako je še pred sejo in tudi pred samim glasovanjem pričakovati politična preštevanja za zadostno večino.
O tem so pogovori sicer tekli tudi že v četrtek. Možnosti podpore enemu kandidatu so iskali v strankah aktualne koalicije. Prav tako pogovori potekajo na drugi strani političnega prostora. Zadnje dni se je v medijih sicer največkrat omenjalo možnost kandidature Janeza Ciglerja Kralja iz NSi, prisotna so bila tudi ugibanja o predsedniku stranke Resni.ca Zoranu Stevanoviću in poslancu Demokratov Križanu. A se Demokrati kandidatu za predsednika DZ odpovedujejo, je v četrtek zvečer za Televizijo Slovenija zatrdil Logar.
Glasovanje o predsedniku DZ je sicer tajno, kandidat pa za izvolitev potrebuje večino vseh poslanskih glasov, torej najmanj 46. Zato to glasovanje običajno že nakaže obrise nove možne koalicije.
Ob robu seje pa bo na Trgu republike popoldne potekal Veliki protikorupcijski shod, ki ga organizira Aleš Primc, nanj pa so v preteklih dneh pozivali tudi v SDS.
Janez Janša pred sejo DZ napovedal pritožbo na Ustavno sodišče
Janez Janša je pred obravnavo izida volitev na MVK sporočil, da SDS posameznih poslanskih mandatov ne bo izpodbijala. Kot je dejal, namreč ni mogoče vedeti, kateri mandati izhajajo iz glasov na “nezakonitih predčasnih voliščih”. Preostane zgolj pritožba na ustavno sodišče, na katerega se bodo obrnili glede zakona o volitvah v DZ, pravi.
Janša pa je še pred sejo v izjavi novinarjem v DZ dejal, da je SDS po preučitvi zakona o volitvah v DZ s pravnimi strokovnjaki ugotovila, da zakon ne vsebuje pravnega varstva. Morali bi namreč izpodbijati posamezne poslanske mandate ob dejstvu, da ni znano, kateri mandati izhajajo iz glasov s predčasnih volišč, ki so po mnenju SDS nezakonita. “To je tako rekoč nemogoče, ostane zgolj pritožba na ustavno sodišče, kar bomo naredili. Vendar je to pritožba zoper zakon, ki je v nasprotju s členom ustave, ki zagotavlja, da je zoper vsako odločitev kateregakoli organa dopustno pravno varstvo,” je Janša pojasnil nadaljnje korake SDS.
Kot je dodal, namreč zakon o volitvah v DZ kot “najpomembnejši zakon v demokraciji“, tega pravnega varstva nima in obstaja “velika praznina”. “Na to smo opozarjali že doslej, nikogar ni zanimalo, zdaj, ko je rezultat tesen, tudi pravnike to bolj zanima in upamo, da bo vsaj za naslednje volitve Slovenija dobila zakon o volitvah v državni zbor, ki ne bo v sramoto demokratične države,” je dejal.
