V soboto ob 20.10 uri vabljeni k ogledu oddaje Beremo na Nova24TV. Naš tokratni gost bo sociolog prof. dr. Matevž Tomšič s Fakultete za uporabne družbene študije. Z njim bomo spregovorili o njegovi knjigi Elite v tranziciji, slovenskem in evropskem družbeno političnem dogajanju ter nekaterih knjigah, ki so močno vplivale na svetovno družboslovje in publicistiko.
Matevž Tomšič je sociolog, univerzitetni predavatelj in publicist. Doktoriral je leta 2002 na Fakulteti za družbene vede. Od l. 2008 pedagoško in raziskovalno deluje na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici. Poleg tega je angažiran tudi na Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu in na Fakulteti za medije v Ljubljani. Znanstveno in raziskovalno se ukvarja s preučevanjem demokratizacije in družbenega razvoja, pri čemer ga zanima tudi problematika kulturne sfere, predvsem vloga intelektualcev in kulturne elite v politiki in javnosti. Sodeloval je pri različnih domačih in mednarodnih znanstvenih projektih, ki so se ukvarjali s problematiko demokratičnega vladanja in medkulturnih odnosov v Evropski uniji. Sam ali v soavtorstvu je napisal več deset znanstvenih in strokovnih prispevkov v domačih in tujih publikacijah, med drugih knjigo The Challenges of Sustained Development. The Role of Socio-Cultural Factors in East-Central Europe (CEU Press, 2005) ter Elites in the New Democracies (Peter Lang, 2016). Poleg tega objavlja publicistične članke, ki obravnavajo stanje slovenske politike, demokracije, civilne družbe itd., v različnih slovenskih medijih.
Gosta bomo v oddaji med drugim vprašali:
Gospod Tomšič, pred dobrim desetletjem ste napisali knjigo Elite v tranziciji v kateri ste ugotavljali, da je v srednje in vzhodno evropskih državah delu politične elite, ki je vladala že v prejšnjem totalitarnem komunističnem režimu, uspelo politično preživeti in še vedno igra pomembno vlogo v večini postsocialističnih držav. Na podlagi katerih kazalcev, podatkov, ste takrat to ugotovili?
Kot vemo je eno od ključnih vprašanj postkomunistične transformacije: Ali in do katere mere je nekdanji komunistični eliti uspelo ohraniti nadzor nad ključnimi družbenimi resursi in s tem vpliv na razvoj teh družb? Kot opozarjate na vaših predavanjih, obstajata dve interpretaciji glede tega!?
Zadnje dogajanje glede izključevanja Fidesza in Viktorja Orbana iz Evropska ljudske stranke kaže, da obstajajo velike razlike med strankami, ki so članice Evropske ljudske stranke glede na geografsko poreklo. Članice EPP, ki prihajajo iz srednje in vzhodne Evrope imajo precej drugačne poglede na številne stvari, kot recimo stranke EPP iz zahodne, ali Severne Evrope. Na primer pri vprašanju migracij in še marsičesa drugega. Kako si to razlagate?
Leta 2005 ste napisali spremno besedo ob slovenskem prevodu knjige Spopad civilizacij znanega ameriškega politologa Samuela P. Huntingtona. Nekako se zdi, da je ta knjiga z leta v leto bolj aktualna?
No, na tem mestu pa se lahko dotakneva še njegovega nekoliko mlajšega sopotnika in učenca Francisa Fukuyame, ki je svetovno slavo požel s knjigo The End of History and the Last Man, se pravi Konec zgodovine in zadnji človek. Tukaj na mizi imava to njegovo knjigo, pa knjigo State-Building in še knjigo Identity. Fukuyama v svoji najnovejši knjigi Identity analizira krepitev identitarnih gibanj. So te v prvi vrsti posledica globalizacije, migracij, ali multikulturalizma?
Gosta bomo v oddaji tudi vprašali: Janša v brošuri Prvorazredni v poglavju Osamosvojili smo se, osvoboditi pa se bo pač še treba, piše o dveh možnih razpletih nastale situacije. V prvi lahko zmaga demokracija, a zato so po njegovem potrebni naslednji ukrepi: odprava cenzure, odprava finančnih in gospodarskih monopolov, oprava imunitete za prvorazredne, ukinitev privilegijev samooklicane elite in prepoved totalitarnih ritualov. Po drugi različici pa bi prišlo zaradi nesposobnosti in izrojenosti samooklicane elite, do upora ljudi z nasiljem, ki bi odstranil to postkomunistično elito z oblasti. Kateri scenarij se mu zdi verjetnejši. Vredno ogleda!
M. B.
