Ivan z odra v vasi Serpentine,
kjer dejavnost dramska je sloveča,
sreča pa igralcev opoteča,
je glumač, brez njega dan ne mine.
Šel je Ivan med profesionalce,
ne zanima več ga scena vaška,
nova vloga mu je všeč junaška,
druge sam usmerjal bi igralce.
Bi pozabil vaško rad okolje,
šolski oder in vso tisto sceno,
amaterstvo večno in ceneno,
Ivan misli, da zasluži bolje.
Ko že meni, da profesionalno
amaterskih vlog se je otresel,
da iz Serpentin jo je odnesel,
pripeti se nekaj prav banalno.
Šolski oder ga nazaj pokliče,
nekaj ker smrdi jim v šolski drami,
tam problemi so finančni sami,
vsak od njih pa Ivana se tiče.
Igri je bilo naslov Milijoni,
pa scenarij izpuhtel je v prazno,
vse igranje je bilo porazno,
v dramski sekciji smrdi po zoni.
Ivan, ki je zdaj profesionalec,
zase vsaj tako si vedno misli,
zdaj pokaže spet obraz svoj kisli,
ni profesije več poznavalec.
Ne odzove tokrat se pozersko,
kot statist za drugimi se skriva,
vaška scena, pravi, da je kriva,
spet igra kot zmeraj – amatersko.
