V tednu, ko je novi minister za kulturo Zoran Poznič napovedal, da bo medijski zakon popravil tako, da bodo vladajoči z njim lahko preganjali sovražni govor, smo izvedeli, kaj je tisto, kar nameravata minister in vladna koalicija preganjati: Revijo Demokracija. Sporočilo je to častno razsodišče društva novinarjev.
KULTURA POSILSTEV ALI SOVRAŽNI GOVOR?
Ta teden so obsodili odgovornega uradnika Jožeta Biščaku, da je kršil kodeks etike z naslovnico Demokracije in člankom novinarja Bogdana Sajovica, ki ga je napovedoval s to naslovnico. Častno razsodišče je zapisalo, da pomeni naslovnica sovražni govor. Zdaj imamo konkreten primer. Naslovnica je bila takšna:
V razsodbi NČR o tej naslovnici piše: “Fotomontaža na naslovnici in trditev, da z migranti v Slovenijo prihaja kultura posilstev, pomeni sovražni govor, ki širi sovraštvo in nestrpnost. Novinar oziroma odgovorni urednik ga po kodeksu ne sme dopustiti, zato je kršil 21. člen.”
Da je takšna naslovnica sovražni govor, častno razsodišče ni bilo povsem soglasno. Davorin Koronje glasoval proti, za pa predsednik Gojko Bervar, podpredsednica Jelena Aščić, Neva Železnik, Tatjana Pirc, Nina Jerman in Katarina Vučko.
Celotno razsodbo lahko preberete na povezavi tukaj. Odločali so po pritožbi Gorazda Grošlja, ki ga je zmotilo, ker novinar Sajovic v članku, ki ga napoveduje naslovnica, govori o “migrantoljubskem lobiju”, našteva, kdo ga sestavlja, obenem ugotavlja, da je ta lobi glasen, vpliven in dobro financiran. Ob omembi “večine medijev in civilnodružbenih organizacij, ki so v lobiju poleg levoliberalnih strank, glasni, vplivni in dobro financirani,” pa ne navede, na čem temelji njegova trditev. Razsodišče se je s pritožnikom strinjalo, da bi naj šlo za neoprijemljiv konstrukt, saj niso našteti niti mediji ne organizacije, ki naj bi sestavljali ta “lobi”, niti dokazi za trditev o dobrem financiranju. Biščak se je na to precej arbitrarno obsodbo, da ni jasno, kdo vlada, kdo so največji mediji in civilno družbene organizacije, na družabnih omrežjih odzval tako:
O naslovnici je častno razsodišče zapisalo, da objavljena fotomontaža narodnostne, rasne, spolne, verske in geografske stereotipe še poglablja in utrjuje. Menijo celo, da: “Namiguje, da so vsi temnopolti moški potencialni posiljevalci belopoltih žensk.” Trditev z naslovnice, da z migranti v Slovenijo prihaja kultura posilstev, ni v skladu z vsebino člankov pa razsodniki menijo, zdi se, da po oceni, da tovrstnih tveganj novinar v reviji pozneje ni razkril ali dokazal. To so nadgradili v stavek: “Fotomontaža na naslovnici in trditev, da z migranti v Slovenijo prihaja kultura posilstev, pomeni sovražni govor, ki širi sovraštvo in nestrpnost. Novinar oziroma odgovorni urednik ga po kodeksu ne sme dopustiti.”
OBSODILI TUDI POROČANJE DELA O KRIŽIH Z MIGRANTI
Razsodbe NČR so neobvezujoče. A ker vladna koalicija in novi minister spreminjata zakonodajo in napovedujeta, da bo sovražni govor poslej medijski zakon preganjal in kaznoval, je razsodba zanimiva. Ni pa še jasno, ali nameravajo Biščaka in novinarje, če kaj takega še storijo, udariti z denarnimi kaznimi, bodo revijo prepovedali ali pa urednika Demokracije celo zaprli. Pomembna dimenzija spora je, da gre za revijo, ki jo izdaja največja opozicijska stranka, ki pri migrantih kritizira vladno politiko odprtih vrat, ki omogoča množična prečkanja države mimo pravil, prečkanja države pa celo sofinancirajo davkoplačevalci. Na to se naša druga razsodba, ki jo je ta teden sprejelo razsodišče. Na predlog pravno informacijskega centra (PIC) so obsodilo novinarko Dela Barbaro Hočevar in urednika Dela Urošu Urbasu za lansko poročanje o opozorilih vrha notranjega ministrstva, kako nevladne organizacije pomagajo migrantom, da zlorabljajo luknjičav slovenski mejni in azilni sistem, ki lepemu delu migrantov, ki jim uspe na črno prečkati mejo, omogoča, da z logistično in finančno pomočjo naše vlade nadaljujejo pot na zahod. Zdi se, da je bila razlog za obsodbo, ker je novinarka najprej napak razumela informacije policije, kje nevladna organizacija dobi informacije o migrantih, ki so na črno prečkali mejo, kar je pozneje popravila. Po mnenju častnega razsodišča novinarka tega ni storila ustrezno. Iz Pica so ugovarjali trditvam, da že na Hrvaškem pridobivajo sezname imen in podatkov o lokaciji tujcev, ki bodo v Sloveniji zaprosili za azil. Migrantom pomagajo uporabiti luknje v slovenskem azilnem sistemu šele, ko že prestopijo mejo, kar je povsem zakonito, zatrjujejo. Zaradi te “povsem zakonite pomoči pri kršenju zakonov” je policija zahtevala opredelitev tožilstva, ali takšne nevladnike preganjati. Zakon namreč pravi:
“Kdor pridobiva ali zbira ljudi za nezakonito preseljevanje, jim preskrbuje ponarejene dokumente ali prevoz ali kako drugače organizira nezakonito preseljevanje ali organizira preseljevanje s preslepitvijo pristojnih organov glede pravega namena vstopa na ozemlje Slovenije, se kaznuje z zaporom do petih let in denarno kaznijo.”
Vrhovno tožilstvo je odgovorilo, kot sem poročal prejšnji mesec, da nevladnikov ne bo preganjalo, saj po njihovi oceni ne gre za kaznivo dejanje. Za to bi šlo, so pojasnili, “ko ne gre za humanitarno dejavnost, temveč je cilj premoženjska korist.”
Za še natančnejšo dokumentacijo o tej komunikaciji sem zaprosil notranje ministrstvo. Doslej so mi odgovorili le, da zaradi zahtevnosti odločanje potrebujejo več kot 30 dni časa za odločitev, ali ima javnost pravico vedeti. Statistični podatki, kako oblasti velikanska večina “prosilcev za azil”, ki na črno pridejo čez mejo, zadnja leta izgine (že več kot 90 odstotkov) na zahod in zato na MNZ ustavijo azilne postopke, so takšni:
Več o tem, kje je luknja v sistemu, ki omogoča migrantom, da z lahko s pomočjo nevladnih organizacij in z logistično in finančno pomočjo vlade nezakonito prečkajo državo, lahko preberete v povezanem članku:
Peter Jančič, Spletni časopis
