Ob praznovanju 30-letnice delovanja je Slovenska demokratska stranka organizirala v ljubljanskem Cankarjevem domu slavnostno akademijo s pričetkom ob 16.30 uri. Slavnostne akademije, na kateri bodo podelili tudi najvišja priznanje SDS za leto 2018, se udeležujejo številni ugledni gostje, med njimi kandidat za predsednika Evropske komisije na evropskih volitvah Manfred Weber (EPP).
19:40 Slavnostna akademija se je končala z odprtjem šampanjca. Še na mnoga leta!
19:00 Slavnostna akademija se nadaljuje z glasbenim programom, kjer se bodo zvrstili različni izvajalci slovenske glasbe:
Godalni kvartet, Oto Pestner in Ana Dežman: Moja dežela
Oktet Suha: Je biva n gospued Bebenav (zamejstvo)
Andreja Krt Zakonjšek: Venček štajerskih ljudskih
Cita Galič: Venček koroških ljudskih pesmi
Jožica Svete, Boža Hvala in Ansambel Anžeta Šuštarja: Ej, mornar ti moj
Oktet Gallus: Ribniška
Godalni kvartet, Ana Dežman in Anže Šuštar: Slovenija, od kod lepote tvoje
Harmonikarji Simona Bučarja: Srečno, mlada Slovenija; Na Golici
18:57 Prejemnica diamantnega priznanja je gospa Jožica Vrhunc: Diamantni znak je najlepše darilo, ki sem ga prejela za svoj 80. rojstni dan.
18:45 Sledijo zlata priznanja
18:36 Prireditev se nadaljuje s podelitvijo priznanj odborom stranke SDS, in sicer občinski odbori Apače Lendava in Turnišče. Prav tako prejmeta priznanje občinska odbora Makole, Središče ob Dravi. Prav tako priznanje prejmejo občinski odbori Šalovci Gornji grad in Luče. Sledijo občinski odbori Ravne na Koroškem. Prevalje, Črna na Koroškem ter Mežica, občinski odbor Grosuplje.
18:31 Sledi podelitev priznanj za posebne dosežke. Prejmejo jih Boris Golec, Boris Podvršnik in Martina Prevejšek
18:27 Sledi glasbena točka Venček slovenskih narodnih pesmi v izvedbi Godalnega kvarteta.
18:26 Sledil je bučen aplavz.
18:22 Janša: Preostanek večera namenimo temu, da nagradimo tiste, ki so dosegli najboljše rezultate v minulem letu, da se družimo, poveselimo in da pogledamo na življenje tudi z lepše plati. Iskrene čestitke ob 30. rojstnem dnevu. Žive naj vsi narodi in vsi ljudje, ki dobro v srcu mislijo. Bog živi nam deželo, Bog živi ves slovenski svet!
18:20 Janša: Če kdo misli, da bodo evropski volivci v katerikoli državi članici nagradili družino, ki se prepira med seboj, ali politiko, ki institucije postavlja pred težave, skrbi in potrebe ljudi, volivcev, potem bo maja zelo razočaran. Biti velika družina avtomatično pomeni biti sposoben živeti z razlikami in biti sposoben presegati te razlike z modrimi kompromisi, kadar je to potrebno. Upamo, da bomo tega v najkrajšem možnem času sposobni doseči tudi v tem primeru in da bo sicer odlična kampanja našega kandidata Manfreda Webra čimprej razbremenjena tega nepotrebnega balasta.
18:16 Janša: Večjo odpornost in modrejše vodenje pa potrebuje tudi naša evropska politična družina, Evropska ljudska stranka. To, kar se danes dogaja v njej, je skrajno nenavadno in v veliko veselje naši politični konkurenci vseh barv. Hkrati z začetkom predvolilne kampanje, ki sicer poteka pod geslom »Skupaj smo močnejši oziroma Stronger together«, so nekatere stranke sprožile postopek za izključitev po volilni podpori najmočnejše članice.
18:15 Janša: Naslednjega predsednika Evropske komisije, ki je danes tukaj med nami, čaka izjemno zahtevno delo. Na podlagi uspešne stabilizacije, v katero moramo verjeti in zanjo delati, pa je nujna dograditev evropske obrambno varnostne in deloma monetarne politike. Znotraj NATO moramo oblikovati bolj učinkovito Evropsko obrambno krilo, ki bo sposobno poskrbeti za varnost celine in našega sosedstva ob možnosti vključevanja kapacitet tistih članic EU, ki niso v severnoatlantskem zavezništvu. Naša skupna valuta Evro pa potrebuje dodatne mehanizme za večjo odpornost pred notranjimi in zunanjimi tveganji.
18:14 Janša: Zato, suhoparno rečeno, lahko v tem trenutku Slovence, verjamem pa da tudi vse druge, skrbi vse, kar nas oddaljuje od Lizbonske pogodbe. Evropa danes po finančni in migrantski krizi ter po Brexitu potrebuje predvsem politično stabilizacijo. To bo osrednji izziv mandata po majskih volitvah v Evropski parlament.
18:13 Janša: Čas, ki je pred Evropejci, tudi pred Slovenci, je čas boja. Čas boja za Evropo, za kakršno smo glasovali na referendumu 2003. Za Evropo evropske civilizacije in kulture, utemeljene na desetih božjih zapovedih in razsvetljenstvu. Evrope, ki spoštuje človekove pravice in temeljne svoboščine, enakopravnost obeh spolov in pravico človeka do varnosti in dostojanstva. Za Evropo, ki je svojo civilizacijo pripravljena in sposobna varovati in braniti. Pravni temelji takšne Evrope so zapisani v Lizbonski pogodbi.
18:10 Janša: Ne bodite presenečeni, če boste nekoč v prihodnosti odkrili, da med skrajnostmi obeh polov, ki danes ogrožajo Evropsko unijo in evropsko civilizacijo, glede končnega cilja niti ni kakih strateških razlik. Nikoli ne pozabite pakta med Hitlerjem in Stalinom. Nikoli ne pozabite Jalte. Nikoli ne pozabite dvojnih meril glede Južnega in Severnega toka.
18:09 Janša: Ugodno okolje se ohlaja, grožnje se obujajo. Slovenci kot majhen narod se moramo tega pravočasno in dovolj resno zavedati. Grožnje prihajajo iz obeh strani. Pospešena “integracija” in “federalizacija” unije se lahko danes uresničuje zgolj v škodo manjših narodov. Če se naš “nacionalni glas” šibi in se krepi večinsko odločanje, bomo na koncu iz vsaj delno enakopravnega položaja za mizo med sedemindvajseterico pristali z manj kot 5 odstotnim vplivom na večinskih “evropskih” volitvah. Po drugi strani nacionalizmi velikih evropskih držav, ki so v preteklih stoletjih večkrat pustošili celino, tudi danes niso brezzobi tigri. Še nobena vojna v Evropi se ni začela zato, ker bi kaki nacionalisti majhne države napadli veliko. Vedno je bil razlog obraten.
18:08 Janša: Slovenci smo vstopili v EU narodov. V edinstveno povezavo, ki formalno zagotavlja enakopravnost naše kulture, jezika, nacionalne identitete. Ki nam omogoča soodločanje pri bistvenih zadevah. V idealnih okoliščinah seveda, ki predpostavljajo, da smo sami tega sposobni in da drugi spoštujejo pravila. Danes sta oba pogoja pod vprašajem.
18:07 Janša: Uporaba dvojnih meril je vedno najhitrejši način za uničevanje medsebojnih vezi, zaupanja in ustvarjalnega vzdušja v vsaki skupnosti. Intenzivnost tega pojava se je v Evropski uniji v zadnjih letih drastično povečala in to nas lahko skrbi, zelo skrbi.
18:06 Janša: Pridevniki: socialna, krščanska ali liberalna demokracija so vrednotni. Označujejo različne politične usmeritve, ki pa so vse demokratične, kadar pristajajo na svobodno družbo s splošno volilno pravico in zavračajo vse totalitarizme enako. Do nedavnega je veljalo, da nobena demokracija ni “vrednejša” od drugih. Nato pa se je pojavil trik. Prava demokracija da je zgolj liberalna, so začeli razlagati. Da so trik pograbili in uporabili liberalci, se zdi samoumevno že zaradi svojega imena. Da ga uporabljajo socialisti, je v njihovi naravi, saj so navajeni pojme poljubno izkrivljati. Da pa so trnek zagrabili nekateri konservativni teoretiki in politiki, pa že meji na mazohizem.
18:05 Janša: Da bi prikrili politična dvojna merila, njihovi apologeti priročno uporabljajo ideologijo. Zadnji hit je domnevni spopad med različnimi “demokracijami”. Napredne sile naj bi prisegale na liberalno, nazadnjaške pa na iliberalno demokracijo. Ko na trik pogledamo od blizu, se hitro izkaže kot – trik. Demokracija je pač demokracija. V osnovi ni ne liberalne in ne iliberalna, ampak gre za način odločanja v svobodni družbi, pri katerem ima vsak polnoletni in opravilno sposoben človek en glas.
18:02 Janša: Uporaba dvojnih meril na osi veliki – majhni se je v zadnjem času pridružila še uporaba dvojnih meril na podlagi političnih delitev. Medtem ko za države z nesocialističnimi vladami evropski parlament in komisija sprejemata opozorilne in sankcijske resolucije ali ukrepe, česa podobnega ob mnogo hujših očitkih zoper države s socialističnimi ali levoliberalnimi vladami ne doživimo. To v Sloveniji tudi občutimo.
18:01 Janša: Zadnje krize, še posebej migrantska, so dodatno razgalile obstoj dvojnih meril znotraj EU. Zaradi svoje specifične teže, številčne zastopanosti v bruseljski administraciji in vplivu na ključne formalne odločevalce v EU, predvsem na Evropsko komisijo, lahko največje članice unije svoje nacionalne težave z lahkoto predstavljajo kot skupne, “evropske” probleme. In v isti sapi nacionalne probleme manjših držav članic z lahkoto ignorirajo, razglašajo za “nacionalistične” težnje ali sebične, “neevropske” prijeme ter v skrajnih primerih celo kot možne kršitve evropskih pravnih norm.
18:00 Janša: EU zaradi tega ni razpadla in tudi jutri še ne bo, se je pa ustavila. In naenkrat je postala možna tudi vožnja nazaj. Že sam praktični obstoj takšne možnosti močno poveča nestabilnost. Nestabilno okolje samo po sebi krepi egoizme in preprečuje dobre kompromise, ki so temeljni način delovanja unije.
17:59 Janša: V desetletju in pol, ki je sledilo, smo najprej nekaj let živeli medene tedne ponovno združene Evrope, se nato spopadali z gospodarsko krizo razvitega sveta ter se na koncu soočili z množičnim migracijskim pritiskom na bogato in staro celino. Brez premora je sledil Brexit, ki predstavlja največji šok za EU od njenega nastanka dalje. Iz EU, ki se je doslej le širila, odhaja ena njenih največjih članic.
17:58 Janša: Pride čas, ko mora narod premisliti svoje mesto v svetu. Čas pred nami je močno drugačen kot leta 2004, ko smo se pridružili EU in NATO in svojo usodo na podlagi visoke podpore na referendumu tudi politično povezali z drugimi narodi zahodne civilizacije.
17:57 Janša: Rojstni dan SDS je dan, ko vržemo nekaj pogledov v preteklost, veliko v prihodnost. Morda še nobenega rojstnega dne po letu 1991 doslej nismo praznovali v času, ko bi bila prihodnost tako odprta in tako malo samoumevna. Star pregovor pravi, da je za luknjo v ladji in njeno potopitev dovolj en pijan mornar, za izgradnjo ladje in njeno upravljanje pa je potrebno na stotine pridnih rok in veliko znanja. Ta prispodoba danes velja za Evropsko unijo.
17:56 Janša: Demokrat je tisti, ki je proti vsakemu totalitarizmu!
17:55 Janša: »Hvala, ne, totalitarci vseh barv, ste onkraj vrednotnega središča slovenskega naroda in onkraj vrednot evropske civilizacije. Ste nevarnost za oboje. Lahko o sebi mislite karkoli, lahko hreščeči zvočniki vaše propagande ustvarjajo kakršnekoli privide – na koncu je vaše ravnanje tisto, ki vas izdaja. Lahko se imate za prvorazredne, a dokler ne boste stopili iz sence totalitarizma, ne boste del demokratičnega loka slovenske in evropske politike.
17:54 Janša: Stranka, ki domuje in posluje v ukradeni judovski vili, je lahko karkoli, demokratična in demokratska po vrednotah zagotovo ni. Stranka, ki časti in proslavlja uničenje enega totalitarizma, poveličuje pa drugega, ni demokratična. Zlo, ki se spopada z drugim zlom, namreč s tem še ne postane dobro.
17:53 Janša: Ali v Sloveniji sploh obstajajo stranke, ki tega osnovnega testa ne zmorejo? Da, žal, obstajajo. Stranka, ki glasuje proti Resoluciji Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu, se ne more šteti za demokratsko in demokratično. Lahko je lista čigar in česar koli, demokratična pač ni. In nima nič skupnega z Evropo vrednot, Evropsko unijo in evropsko civilizacijo. Mimogrede, v tej resoluciji piše, da napačna politika do zgodovine navaja na spodbujanje sovraštva in nestrpnosti do drugače mislečih. Uresničevanje te ugotovitve člani in članice SDS praktično vsak dan občutimo na lastni koži.
17:52 Janša: Slovenska demokratska stranka je za demokracijo in proti vsakemu totalitarizmu. Vedno je in bo pripravljena sodelovati za blaginjo Slovenije z vsakomur, ki brez težav in dodatkov podpiše ta stavek, pa če se imenuje levi ali desni, socialni, krščanski ali liberalni demokrat. A demokrat in demokratičen, ne po imenu, ampak po delu in prepričanju, biti mora.
17:51 Janša: Slovenija je danes na pragu časa »bistrenja«. Pozno, zelo pozno, a brez SDS tudi te priložnosti ne bi bilo. Že na začetku tranzicije je slovenski pisatelj Drago Jančar napovedal ta čas z besedami: »Ni vsak antifašist demokrat, je pa vsak demokrat avtomatsko antifašist in antikomunist. Demokrat je za demokracijo in proti vsakemu totalitarizmu.«
17:50 Janša: Oblikovala je predloge za večjo blaginjo Slovenije namesto tistih, ki so imeli škarje in platno v rokah, a njihov cilj ni bila skupna blaginja, temveč le oblast za vsako ceno. Tudi sredi največjih zlorab državnih institucij zoper SDS in medijskih umorov smo se bili sposobni zbrati k trezni razpravi in se vmes tudi – nasmejati.
17:49 Janša: Tudi v časih največjih napadov je bila SDS sposobna ravnanj, ki so omogočila ne samo »stati in obstati«, temveč tudi nadaljevati pot. Pot zvestobe sebi, svojim vrednotam in Sloveniji. Ko je bila SDS najbolj oblegana in ko so ji celo zabadali nože v hrbet ter se je bila prisiljena braniti na vseh koncih, je poleg obrambe zmogla tudi ofenzivo.
17:48 Janša: Stranka, ki je bila tri desetletja neločljiv, velikokrat nosilni dejavnik slovenske osamosvojitve, boja za demokratično preobrazbo in odpravo drugorazrednosti ter ponovnega vstopanja v zahodnoevropske civilizacijske tokove. 
17:47 Janša: Iz dveh strank, od katerih se je ena leta 1992 za las prebila v Državni zbor, druga (Narodni demokrati, pravni nasledniki SDZ) pa je iz njega izpadla, je začela rasti sila, ki je danes daleč največja in najuspešnejša stranka v Sloveniji. Stranka, ki ima od takrat za seboj osem zmag na volitvah (lokalnih, državnozborskih in evropskih), močne korenine v vseh delih države ter ugled in vpliv v sestrskih političnih družinah v Evropi in svetu.
17:45 Janša: Vrstile so se zmage in porazi, delale napake, tudi strateške, a pot se vendarle ni izgubila v puščavi zablod in tranzicijskega močvirja. Zdržali so ljudje, vsaj večina njih in nastajala je SDS, institucija, ki je iz ruševin zbrala in ponovno združila večino državotvorne moči Demosa.
17:44 Janša: SDZ in SDSS in ki ne bi trajala 30 let brez njene dobre organiziranosti in sposobnosti preživetja in napredka tudi v najbolj viharnih časih. Teh pa je bilo na naši poti na pretek. Že nastanek obeh predhodnic SDS so hoteli preprečiti s političnimi, administrativnimi in kazenskimi pritiski. Potem so medijsko morili Jožeta Pučnika, Franceta Tomšiča, Dimitrija Rupla, Rudija Šeligo, Marjana Vidmarja, Dimitrija Kovačiča in mnoge druge ustanovne člane ter jim pošiljali kazenske ovadbe, davkarijo, in udbovske trojke za vrat. Danes si nekdo, ki tistih časov ni doživel, težko predstavlja takratne razmere, kaotično zmes poguma, neizkušenosti, vztrajnosti, naivnosti in močne vere v končni cilj.
17:43 Janša: »Nič se ne zgodi brez ljudi in nič ne traja brez institucij,« je izjava, ki jo pripisujejo enemu od očetov EU Jeanu Monetu. Ta stavek podzavestno odzvanja v glavi, ko danes prebiramo osveženo knjigo dr. Milana Zvera o treh desetletjih Slovenske demokratske stranke.
17:42 Janša: Hvala za udeležbo na naši slavnostni akademiji. Še posebej smo veseli vseh vas, ki ste bili zraven pred 30. leti v času nastanka obeh naših predhodnic.
17:41 Irglova napove slavnostnega govornika, predsednika SDS Janeza Janšo
17:40 Sledi Video SDS zate
17:29 Manfred Weber pove zgodbo o Josephu Daulu in poudari pomen prve generacije, kateri Weber ki v Evropi živi v miru. Weber opozori, da so pred nami evropske volitve: Nihče v Evropi ne bi smel biti prisiljen, da zausti EU le zaradi ekonomskih razlogov. Prav tako si ne želimo nelegalnih migracij, želimo učinkovit nadzor mej: “Moramo vedeti, kdo je na evropskih tleh.”
Moramo vedeti, kaj so aše vrednote in ponuditi konkretne odgovore na konkretne izzive. Poudariti želim skupno kulturo, ki temelji na krščanskih vrednotah. Le Penova se res sklicuje na nacionalizem, a noče skupne Evrope. Weber tega ne zagovarja, ampak poudari nacionalne države s krščansko demokracijo v EU.
17: 25 Manfred Weber pozdravi zbrane v slovenskem jeziku: V veliko veselje mi je, da sem danes z vami. Želim vam čestitati ob rojstnem dnevu. Želimm vam čestitati v imenu vseh prijateljev iz Evrope. Niste sami. EPP je zelo močna stranka. Moramo reformirati Evropo, a ljudje včasih ne vidijo več Evrope kot zgodovinski dosežek. Upoštevati moramo načelo svobode. To je osnovno načelo, ki jo želim izpostaviti.
17:24 Video napoved gosta kandidata za predsednika Evropske komisije na evropskih volitvah Manfreda Webra (EPP).
17:19 SDS kot stranka za modernizacijo države, EU in NATA, ZA dokončanje tranzicije
17:17 Sledi videoposnetek Slovenija zmore več.
17:15 Eva Irgl pove nekaj besed o dr. Jožetu Pučniku in njegovem rojstnem dnevu, ki bi prav danes praznoval 87. let. “V zgodovini ni sreče. Zgodovino delajo ljudje.”
Irglova je toplo pozdravila tudi sina dr. Jožeta Pučnika, Gorazda Pučnika.
17:11 Zbrani gledajo kratek film o dr. Jožetu Pučniku, ki mu je šlo za stvar.
17:09 Sledi predstavitev dveh najmlajših članov stranke SDS
17:05 Sledi predstavitev najstarejše članice gospe Metke Kavčič, ki jo je v Dom za starejše prišla obiskat podpredsednica SDS Jelka Godec. Kavčičeva: Koliko rožic, toliko poljubčkov. Nasvet za mlade pa: Moli in delaj!
17:02 Sledi uvodni pozdrav Eve Irgl: 30. letnica SDS je velik praznik za demokracijo.
16:59 Sledita slovenska himna Zdravljica ter himna stranke SDS Slovenska pomlad. Izvajajo Godalni kvartet, Oto Pestner in Oktet Gallus.
16:57 Zbrani gledajo video posnetek z naslovom Slovenska pomlad: dogodki, ki so pripeljali do ustanovitve SDZ in SDSS.
16:56 Eva Irgl pozdravila prisotne.
16:55 Prihod uglednih gostov, med njimi predsednika SDS Janeza Janše z ženo Urško Bačovnik Janša ter kandidat za predsednika Evropske komisije na EU volitvah Manfred Weber (EPP).
16:25 Ljudje se zbirajo v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma.
