»Nisem več južnjak in to je glavno,«
danes sosed Dimčo mi poreče,
»Vardar proti severu zdaj teče,
je od danes to formalnopravno.
»Bliže zdaj smo severnemu polu,
vse do Beograda gre država,
makedonska spet se širi slava,
bližamo se Baltika pomolu.
Naše meje Aleksander širi,
pol sveta zdaj sliši severnjaško,
makedonsko je ime junaško,
se razteza na strani vse štiri.
Sever bil naprednejši je vedno,
jug potolkli so Amerikanci,
jug so Grki, Lahi, Malta, Španci,
Makedonec pa ime je vredno.«
Se takoj je Dimčo spet popravil:
»Severni se Makedonec reče,
Vardar v Severno zdaj morje teče,
sicer pa kaj bi ti dalje pravil.«
Ta pogovor Ramiz je poslušal,
prav tako naš človek iz sosedstva,
ne izbira ne besed ne sredstva,
se pomuzal je in se pridušal:
»Sosed govori naš nenavadno,
severno narečje mož ubira,
a se vsak dan bolje ga »razbira«,
vsaj tako med nami, neuradno.
Dela sicer res se severnjaka,
ni južnjak iz moje perspektive,
pravijo z zahoda direktive,
da gre za albanskega vzhodnjaka.«
Večkulturna je in pa večverska
ta dežela severa in vzhoda,
čaka severnjaška jo usoda,
nov naziv njen Severna bo Irska.
