Konec tega in začetek naslednjega tedna bosta po vsej Sloveniji minila v znamenju pustnih norčij, saj bodo potekale številne bolj ali manj tradicionalne pustne prireditve in povorke. Vrhunec že od sobote trajajočega 59. Kurentovanja na Ptuju bo nedeljska mednarodna povorka, ob Ptuju je vsako leto največ obiskovalcev tudi v Cerknem in Cerknici.
Letošnje že 59. Kurentovanje se je s predajo oblasti karnevalskemu princu začelo že v soboto, v 11 festivalskih dneh pa v najstarejšem slovenskem mestu znova pričakujejo več kot 100.000 obiskovalcev. Vrhunec dogajanja bo tudi tokrat v nedeljo, ko prireditelji na največji slovenski mednarodni povorki pričakujejo več desettisoč ljudi.
Prav severovzhodni del države je tudi sicer med najbolj pustno obarvanimi območji. Osrednji dogodek v Mariboru bo pustovanje na pustni torek v organizaciji Zveze prijateljev mladine Slovenije. Potekalo bo na Trgu Svobode, kjer bo že dopoldne pustolovska zabava s čarovnikom Gregatom, popoldne pa se bo začela prava pustna zabava z Boštjanom Klunom in glasbeno skupino Help! A Beatles Tribute.
Prireditve bodo v skladu z bogato tradicijo na tem koncu države potekale tudi v drugih krajih, zlasti v Spodnjem Podravju. Že 28. pustno povorko z okoli tisoč fašanki, vsakovrstnimi lorfami, ksihti in frisi v soboto pripravljajo v Lenartu, Ormoški fašenk pa bo potekal dva dneva, saj bo v soboto tam otroško pustno rajanje v gradu, na pustni torek pa še tradicionalna povorka po mestnih ulicah.
V Pomurju je ena bolj znanih prireditev Fašenk v Lotmerki, ki bo tokrat že 27. do zdaj potekal v nedeljo. Začel se bo z otroškim pustnim rajanjem, ob 14. uri pa bo sledila povorka na Glavnem trgu, kjer se bodo predstavile skupinske maske z liki, ki jih tradicionalno predstavljajo lokalna društva.
V Ljubljani v soboto pripravljajo tradicionalni Zmajev karneval, ki vključuje različne skupine tradicionalnih, etnološko obarvanih pustnih mask, otroške skupine ter druge organizirane skupine. Maske bodo na pot ob 11. uri odšle izpred Novega trga čez Šuštarski most na Mestni trg, nato pa bodo mimo Stritarjeve ulice in Prešernovega trga prispele na Kongresni trg.
Na Igu bo isti dan od 14. ure potekal že 21. tradicionalni Podkrimski pustni karneval, na katerem zadnja leta sodeluje okoli tisoč domačih in gostujočih mask, pustovanje pa kot vsako leto v nedeljo pripravljajo na Viru pri Domžalah, kjer je sicer pustni Striček oblast prevzel že 16. februarja. Letošnja novost bo velika povorka otroških pustnih mask.
V Cerknici bodo na debeli četrtek oblast prevzeli Butalci, z Žaganjem babe – slavnostno prireditvijo na odru pred Kulturnim domom v Cerknici. Župan jim bo predal ključe mesta, pustni teden s številnimi dogodki pa bo potekal vse do pepelnične srede. Vrhunec dogajanja bo nedeljski pustni karneval, ki se vselej začne “točno okoli 12.32 ure”. Tam bodo vse znamenite cerkniške maske od coprnice Uršule s Slivnice do zmaja Jezerkota iz Cerkniškega jezera.
Osrednje dogajanje na Cerkljanskem bo v nedeljo s pustno sodnijo na tradicionalni Laufariji v Cerknem, kjer bo prireditev potekala že 63. do zdaj. Glavni lik v laufarski družini je Pust, ki spada v skupino arhaičnih mask. Ker simbolizira zimo, ga je po verovanju naših prednikov treba usmrtiti, zato se bodo tamkajšnje pustne prireditve znova zaključile na pustni torek z obsodbo in usmrtitvijo Pusta.
Na Gorenjskem bo v nedeljo veselo na Bledu, kjer bo potekal karneval s povorko, v kateri bodo sodelovala društva, klubi in druga združenja s skupinskimi maskami. Največja povorka v tem delu Slovenije, ki jo tradicionalno že 29. pripravljajo Godlarji, pa bo v nedeljo potekala v Šenčurju, kjer bodo pusta pokopali v torek.
Na Obali so se v pustnem času znova združile občine Koper, Izola in Piran, ki bodo od sobote do pepelnične srede gostile 11. Istrski karneval. Pustne maske so sicer oblast v Piranu prevzele že v četrtek, osrednja dogodka pa bosta na pustno soboto Istrska pustna povorka v Kopru ter dan pozneje povorka in rajanje v Portorožu. V soboto bo otroško pustno rajanje potekalo v Izoli, v nedeljo pa bo povorka tudi v Ankaranu.
Največje pustovanje na Dolenjskem prirejajo v Kostanjevici na Krki. V okviru tradicionalne Šelmarije bodo v nedeljo oklicali kurenta in priredili veliko pustno povorko. Naslednji dan bodo pripravili baklado, občni zbor Prforcenhausa in ples v maskah, v torek bodo gonili medveda ter orali in sejali, na pepelnično sredo pa kurenta pokopali in priredili veselo sedmino.
Za največje pustovanje v Posavju bodo s “Fašjenkom” že 21. do zdaj vse od petkovega prevzema oblasti na brežiški občini poskrbeli v Dobovi. To bo tudi eno najdaljših pustovanj, saj se bodo prireditve, vključno s povorko, zavlekle vse do naslednje sobote, ko bo na vrsti mednarodni karneval.
Ne celjskem koncu je eno najbolj znanih pustovanj vsako leto v Mozirju, kamor Pust mozirski vabi že več kot stoletje. Tudi letos bodo s predajo trških pravic začeli na debeli četrtek, “Pustnaki” pa bodo v torek za en dan povsem zavladali mestu. V soboto bo potekal 66. pustni karneval Pust šoštanjski, pustne prireditve pa v naslednjih dneh pripravljajo tudi v Celju in drugih krajih.
Na Koroškem dva večja pustna karnevala pripravljajo v Kotljah in v Slovenj Gradcu. Prvo bo že 41. do zdaj potekalo v soboto, drugo pa že 47. naslednji dan v Slovenj Gradcu. Pustno rajanje v regiji že tradicionalno zaključujejo s pustnim srečanjem treh občin – slovenjgraške, mislinjske in velenjske – na Graški gori, ki bo potekalo na pustni torek.
Tradicija praznovanja pusta z maskami in karnevali izhaja iz starodavnih poganskih časov. V Srednji Evropi so se po letu 1300 v povezavi s krščanskimi običaji zabave prenesle na čas pred 40-dnevnim postom. Slovenske pustne maske in šeme so zelo slikovite, pustni običaji pa so v marsičem edinstveni in odražajo nekdanje lokalne posebnosti vaških okolij.
