Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je v intervjuju za Siol opozoril, da migrantske tokove obvladujejo kriminalne združbe in posamezniki. “Zaslužki tihotapcev so tako visoki, da je to postal donosen posel,” je pojasnil. Izpostavil je še, da si ne želi živeti v državi, kjer policija ne more ukrepati proti organiziranemu kriminalu.
Poklukar je v pogovoru zanikal, da bi Slovenija v zadnjih letih zaostrila azilno politiko, četudi številke kažejo, da je bilo v letu 2018 2900, oziroma dvakrat več vlog prosilcev za azil kot leta 2017, ugodno rešenih pa je bilo le dobrih 100, kar je tretjina manj kot v letu 2017.
Migrantov, ki prihajajo k nam, je danes sicer bistveno manj kot v letih 2015 in 2016, pravi Poklukar, a opozarja, da gre danes za trgovino z ljudmi.
O tem, koliko je vreden ta posel, so ocene različne, po podatkih policije pa migranti storilcem za pot iz izvornih držav v EU povprečno plačujejo od 5000 do 7000 evrov, za pot iz Hrvaške v Slovenijo pa okvirno med 100 in 300 evri.
“Večina tistih, ki prevažajo migrante čez Slovenijo, so državljani nekdanjih republik Jugoslavije, Italije ali tretjih držav. Policija je učinkovita pri odkrivanju teh kaznivih dejanj, a gre zgolj za prevoznike. Kriminalne združbe so nadnacionalne organizacije, proti njim pa je mogoče ukrepati le s policijskim sodelovanjem. Delujejo kot hobotnica. Ko ji odsekaš eno lovko, zraste druga,” je opozoril Poklukar.
Dodal je, da so naročniki težko izsledljivi. Je pa policija lani prijela 218 oseb, ki so nekoga nezakonito prepeljale prek državne meje, in obravnavala 307 kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje.
Minister je prepričan, da je treba zakonodajo, ki ureja delo policije, “posodobiti v duhu 21. stoletja. Če živimo v digitalni družbi, policija potrebuje pooblastila, da lahko z njimi ukrepa”. Policija je del teh pooblastil že dobila s spremembo zakona o nalogah in pooblastilih policije, drugi nujni je zakon o kazenskem postopku.
“Želimo si, da bi lahko policija z novimi pooblastili učinkoviteje pridobivala podatke z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov. Večina komunikacije v kriminalnih združbah teče prek svetovnega spleta, prek različnih računalniških in kriptiranih programov, tako imenovanega ‘dark neta’, a policija nima pooblastil, ki bi ji omogočala učinkovito preiskovanje,” je opozoril.
Glede skrbi o pretiranem posegu v človekove pravice pri povečanih pooblastilih, je dejal, da ve trenutno Google, ki je zasebno podjetje, več kot policija. Slovenija ima visoko spoštovanje človekovih pravic, a brez varnosti tudi drugih pravic ni, je dejal.
Po Poklukarjevih besedah sicer policija že ima znanje, da spremlja sodobna komunikacijska sredstva, nima še tehničnih zmožnosti in pooblastil.
Na vprašanje, ali je strah, kaj se bo dogajalo s podatki, ki jih bo pridobivala policija, povezan tudi z govoricami o “parapoliciji” in posameznikih, ki lahko tam pridobivajo informacije in z njimi trgujejo, je Poklukar dejal, da policiji kot minister in državljan zaupa, prav tako mehanizmom nadzora.
Je pa dejal, da ga žalosti, da visoko strokovnega kadra v policiji ne morejo ustrezno nagrajevati. Prav tako je “praktično nemogoče dobiti strokovnjaka s področja računalniške forenzike ali strokovnjake s področja gospodarskega kriminala, saj so v gospodarstvu bolje plačani”.
Glede sovražnega govora pa je dejal, da gre predvsem za vprašanje bontona. “V politiki in družbi je treba dvigniti raven kulture, še posebej na spletu, kjer je kultura dialoga praktično mrtva. Ne želim si živeti v družbi, kjer se le zmerjamo in obtožujemo,” je še dodal minister.
