Na Univerzi v Ljubljani so pristojni v četrtek obravnavali navedbe skupine študentov fakultete za arhitekturo o nedopustnih praksah izkoriščanja študentov. Strinjali so se, da je treba poklicno in pedagoško sodelovanje med študenti in pedagogi v bodoče obvarovati očitanih nepravilnosti. Na fakulteti bodo zato pripravili pravila sodelovanja.
Fakulteta za arhitekturo bo na podlagi prejetega anonimnega pisma študentov sprejela interna etična pravila sodelovanja med pedagogi in študenti, ki bodo določala vsebine, vrednost in načine izvajanja medsebojnega profesionalnega sodelovanja oziroma študentskega dela. Tudi ta pravila bodo nastala v sodelovanju s študenti. Sprejeli bodo vse potrebne ukrepe, da do v pismu navedenih anomalij ne bi prihajalo, so za STA sporočili z univerze.
Sestanka na univerzi so se udeležili rektor Igor Papič, dekan fakultete za arhitekturo Matej Blenkuš, predstavnica študentskega sveta fakultete za arhitekturo Eva Pavlič in predsednica študentskega sveta Univerze v Ljubljani Laura Koudela. Vseh informacij o konkretnejših obtožbah s strani študentov za morebitne kršitve zakona, akademske ali poklicne etike sicer še niso uspeli pridobiti. Vsi udeleženci četrtkovega sestanka pa so se kljub temu strinjali, da je treba očitane nepravilnosti v prihodnje preprečiti. Kot so zapisali v odzivu, vsi odločno obsojajo kakršno koli nezakonito in neplačano obliko dela študentov.
Ob tem je treba ločiti med študentskim praktičnim delom v projektantskih podjetjih in obvezno študijsko prakso. Kot so navedli, študentsko delo v projektantskih podjetjih ni samo zakonska pravica študentov, ampak tudi uveljavljena praksa, ki širi izkušnje in obzorja študentov ter jih natančneje seznanja s prvinami poklica. Študenti so za opravljeno delo plačani skladno z zakonsko določenimi razmerji.
Študenti se za krajše ali daljše obdobje zaposlujejo v različnih projektantskih podjetjih, nekatera so v lasti pedagogov fakultete za arhitekturo, večina pa je tistih, ki s fakulteto niso povezana, so zapisali v odgovoru. V letu 2018 je v projektantskih podjetjih pedagogov na fakulteti za arhitekturo delalo približno 40 študentov, torej nekaj manj kot štiri odstotke celotne študentske populacije fakultete. Za delo so bili plačani od pet do deset evrov na uro neto oziroma so bili kot soavtorji soudeleženi pri deležu natečajne nagrade ali odškodnine, ki je bila podeljena avtorski skupini.
Navedbe v dopisu Študentske organizacije Slovenije, ki delo študentov v podjetjih pedagogov posplošujejo na celotno populacijo, so zato zavrnili kot neutemeljene. Tudi v individualnem razgovoru s pedagogi na fakulteti za arhitekturo niso zasledili nobenega znaka kršitve delovnopravne zakonodaje. Sicer možnosti, da bi lahko med pedagogom in študenti prišlo do posameznih primerov nekorektnega sodelovanja, ne izključujejo, a odločno zavračajo navedbe, da gre za sistemski problem fakultete.
Zapisali so še, da je obvezna študijska praksa del študijskega programa arhitekture in urbanizma in traja mesec dni oziroma 90 ur. Študijska praksa je kreditno ovrednotena in zanjo študent dobi oceno. Ker se zaradi narave dela (projekti večinoma trajajo daljše časovno obdobje) študenti običajno prostovoljno odločijo za delo za daljše časovno obdobje, zagovarjajo stališče, da mora biti delo študenta v vsakem primeru honorirano, saj mu že s prevozom na delo in obroki nastajajo konkretni stroški.
Do sedaj so študenti v podjetjih in organizacijah delali prek študentskih napotnic ali pogodb. Sodelujoči na sestanku so se odločili, da bo fakulteta v najkrajšem času uvedla izključno obliko dela prek tripartitne pogodbe, kjer bodo vključene vse potrebne varovalke, ki preprečujejo nastanek konflikta interesov. Pri sestavi pogodbe bodo sodelovali Univerza v Ljubljani, fakulteta za arhitekturo ter študentska sveta univerze in fakultete. Rektor se bo o tej problematiki tudi osebno pogovoril s profesorji, ki imajo projektantska podjetja.
Študentska organizacija Slovenije je v odzivu na opozorila o nedopustnih praksah izkoriščanja študentov, ki jih je izpostavila skupina študentov Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, poudarila, da mora biti študentsko delo legalno, prostovoljno in dostojno plačano. ŠOS je ob tem zahteval tudi odgovor Univerze v Ljubljani, ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in Komisije za preprečevanje korupcije, kako komentirajo in ocenjujejo prepletanje zasebnih in javnih interesov v primeru fakultete za arhitekturo in kako bi ta nasprotja preprečili.
