Zdravstveni domovi tožijo državo za 3,4 milijona evrov, ker jim je z zvišanjem plač v javnem sektorju leta 2017 povečala stroške, ni pa dala denarja za pokritje. Na ZZZS trdijo, da lahko zaplete, ki se lahko ponovijo zaradi decembrskega dviga plač, prepreči sprememba sistema, poroča Dnevnik. Za ministrstvo za zdravje je tožba nepotrebna.
Skupno 41 zdravstvenih domov je konec oktobra vložilo tožbo, s katero zahtevajo, da jim ministrstvo za zdravje ter Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) izplačata skupno 3,4 milijona evrov. Toliko naj bi jim dolgovala, ker je država v letu 2017 zvišala plače zdravnikom in javnim uslužbencem, ki so bili uvrščeni v 26. plačni razred ali nižje. Cene zdravstvenih storitev sta ministrstvo in ZZZS dvignila šele v letu 2018, tako naj bi v drugi polovici leta 2017 zdravstvenim domovom nastalo 3,4 milijona evrov nepokritih stroškov, povzema Dnevnik.
“Obe povišanji plač sta posledici dejanj države,” piše v tožbi, “zdravstveni domovi na ta povišanja plač niso imeli vpliva in so morali izplačevati višje plače, od države ali od ZZZS pa niso prejeli dodatnih sredstev, da bi lahko plačali razliko v masi plač, ki je posledica povišanih plač. Tožeče stranke so morale to povečano maso plač kriti z razporeditvijo sredstev, ki so bila namenjena za siceršnje redno poslovanje”.
“Nimamo posebnega interesa tožiti državo, želimo samo urejeno financiranje,” je za Dnevnik poudaril pomočnik direktorja v Zdravstvenem domu Maribor Marko Turčin.
S prošnjo za denar, s katerim bi pokrili povišanje plač, so se na vlado obrnili konec aprila lani. Čez nekaj tednov so se sestali s takratno ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc. “Ministrica je sicer priznala, da je zaradi dejanj vlade prišlo do povišanja stroškov dela, vendar je stališče ministrstva, da mora te stroške pokriti ZZZS,” piše v tožbi. ZZZS pa se o tem ni bil pripravljen dogovoriti. Potem ko je ministrstvo za zdravje prevzel Samo Fakin, so predstavniki zdravstvenih domov za sestanek prosili tudi njega. “Termin smo dobili šele po tistem, ko smo vložili tožbo,” je za Dnevnik povedal Turčin. Na sestanku 27. novembra lani so ministra seznanili s tem, da so 29. oktobra vložili tožbo proti ministrstvu in zavodu, ter z njeno vsebino, je Turčin pojasnil za STA.
Časnik navaja, da na ZZZS tožbe še niso prejeli, so jo pa ocenili kot neprimerno, neutemeljeno in nepotrebno. Njihov odziv je skoraj enak kot odziv na tožbe, ki so jih leta 2017 vložili domovi za starejše ter posebni socialnovarstveni zavodi. Ti so po takratnem zvišanju plač v javnem sektorju trdili, da ZZZS za izvajanje zdravstvenih storitev ne pokrije niti plač zdravstvenega kadra v domovih, kaj šele materiala in drugih stroškov. Za tožbe so se odločili zaradi dviga plač slabše plačanih javnih uslužbencev. Zdravstveni domovi zdaj poleg tega zahtevajo tudi denar za povišice, ki so jih v letu 2017 dobili zdravniki, navaja Dnevnik.
V ZZZS zdravstvenim domovom očitajo, da zahtevajo denar samo zase, ne pa za vse. “Z vidika načela enakosti in s sistemskega vidika je takšna rešitev neustrezna,” je za časnik poudaril predstavnik ZZZS Damjan Kos. Pravno neutemeljene pa naj bi bile zahteve zdravstvenih domov zato, ker zavod zdravstvene storitve vedno plačuje po cenah iz veljavnega splošnega dogovora za aktualno leto. “Pri izračunu cen se upošteva višina plač, kot je bila dogovorjena v splošnem dogovoru, in ne konkretni plačni razredi vsakega zdravstvenega delavca, kot so določeni v kolektivnih pogodbah.” Toda zdravstveni domovi v tožbi trdijo, da tako zakonodaja kot splošni dogovor za leto 2017 predvidevata usklajevanje cen zdravstvenih storitev s spremembami višine plač.
Po dvigih plač v letu 2017 so se ministrstvo, zavod ter drugi deležniki dogovorili, da se cene zdravstvenih storitev v letu 2018 povečajo za pet odstotkov, kar je pomenilo 92 milijonov evrov dodatnih prihodkov za izvajalce zdravstvenih storitev. Zdravstveni domovi sicer menijo, da je bil ta dvig premajhen, saj naj bi se stroški zaradi povišic dejansko dvignili za okoli devet odstotkov. Vendar bi bilo to najverjetneje težje dokazati, zaradi česar v tožbi zahtevajo zgolj denar za leto 2017, ko so se plače že dvignile, dodatnega denarja pa sploh ni bilo, navaja Dnevnik.
Na ZZZS poudarjajo, da tožbe, kot so jih vložili zdravstveni domovi in domovi za starejše, ne morejo rešiti vsebinskih težav, ki naj bi bile posledice tega, da je imela zdravstvena zavarovalnica v letu 2017 premalo sredstev, dodaja Dnevnik.
Na ministrstvu za zdravje še niso uradno seznanjeni s tožbo zdravstvenih domov, so zapisali v današnjem sporočilu za javnost. Čeprav je še niso prejeli, pa ocenjujejo, da je “neutemeljena in zato nepotrebna”. Opozarjajo, da so se s predstavniki zdravstvenih domov večkrat sestali in jim pojasnili finančne zmožnosti zavoda.
Potem ko se je v letu 2018 cena zdravstvenih storitev povečala za pet odstotkov, bo v splošnem dogovoru 2019 izvedeno dodatno povišanje cen zdravstvenih storitev v skupni vrednosti 88 milijonov evrov, so zapisali.
Tudi bolnišnice in lekarne imajo tak problem kot zdravstveni domovi, je za STA spomnil pomočnik direktorja za računovodstvo v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor Turčin. Toda po njegovem pojasnilu so med zdravstvenimi domovi in bolnišnicami pomembne razlike, tako denimo v ustanovitelju in s tem sistemu financiranja. Zato se niso odločili za vložitev tožbe skupaj z bolnišnicami, je dodal.
Zdaj je treba po njegovih besedah počakati, da ministrstvo in zavod prejmeta tožbo in se opredelita do nje.
