V zadnjih dneh je vladna koalicija pod vodstvom Marjana Šarca zavrnila več zakonov in predlogov opozicije, kar ni nič nenavadnega ali novega.
Nova pa je globokoumna pripomba vladne strani, da je opozicija vložila predloge samo zato, da bi nagajala vladi. Šica, Janez pa nagaja, buhuhu! Že poimenovanje pove, da je opozicija nasprotna vladi in je torej v parlamentu zato, da vladi »nagaja«, sicer ne bi bila opozicija. No ja, v komunajzersko pohabljeni Slovenji je mogoča tudi pozicijska opozicija ali opozicijska pozicija ali karkoli Levica že je. A če vzamemo Veliko Britanijo, ki je kot najstarejša parlamentarna demokracija neke vrste model, potem lahko vidimo, kako v normalni, od socialističnih eksperimentov nepoškodovani družbi deluje parlament. Kaj si lahko dovoli vlada in kaj se pričakuje od opozicije.
V Britaniji je popolnoma jasno, da se s prevzemom položaja prevzame tudi odgovornost; vsak minister je zato odgovoren za najbolj trivialne zadeve v svojem resorju in mora za to tudi javno polagati račune. Predsednik vlade je v parlamentu na prangerju opozicije dvakrat na teden, ministri pa vsaj enkrat na štirinajst dni, da jih lahko poslanci mrcvarijo z vprašanji. Vladni predlogi in zakoni se secirajo vključno z vejicami in podpičji.
In vladna stran mora te neprijetnosti pač pretrpeti (seveda lahko vedno odstopijo, nihče jih ne sili, da sedijo na položajih) ter argumentirano braniti svoja stališča in dejanja, to od njih pričakuje in zahteva javnost. In seveda mediji, ki v nasprotju z Slovenijo ne napadajo skupno z vlado opozicije, pač pa z opozicijo sodelujejo pri mrcvarjenju vlade, razen seveda tistih medijev, ki se odprto strankarsko opredelijo in branijo interese svoje stranke. A še ti mediji se občasno obrnejo proti svojim. Če recimo kradejo iz javne blagajne ali sprejemajo podkupnino ali če lažejo javnosti. Ali pa če se obnašajo kot primadone in tarnajo, da jim grda opozicija nagaja …
No ja, v komunajzersko pohabljeni Slovenji je mogoča tudi pozicijska opozicija ali opozicijska pozicija ali karkoli Levica že je.
