Rak trebušne slinavke je v nenehnem porastu, pri tem pa ga še vedno odkrivamo pozno, zaradi česar ima eno najslabših statistik preživetja. Kljub temu se o tej bolezni v širši javnosti malo govori. Kot so poudarili v Združenju EuropaColon Slovenija, je zato današnji svetovni dan trebušne slinavke priložnost, da to bolezen “postavimo na zemljevid”.
V Sloveniji je leta 2015 za rakom trebušne slinavke zbolelo 381 ljudi, umrlo jih je 365. Število obolelih je med moškimi in ženskami izenačeno. Večina obolelih je starejših od 60 let, a se starostna meja tako kot pri vseh rakih tudi pri tem spušča in niso več redki bolniki, ki so mlajši od 40 let. Stopnja umrljivosti je pri raku trebušne slinavke ena največjih.
Bolniki po diagnozi povprečno živijo manj kot pet mesecev. Po besedah podpredsednice Združenja EuropaColon Slovenija Maje Južnič Sotlar se ta statistika v zadnjih 40 letih ni spremenila. Pri vseh drugih rakih je krivulja petletnega preživetja v tem času strmo narasla, pri raku trebušne slinavke pa še vedno “ostaja ravna črta”.
“Skrajni čas je, da vsi, ki kakorkoli sodelujemo pri obravnavi raka – to pa smo v resnici kar vsi – naredimo vse, da ta trend končno le spremenimo in iz ravne črte naredimo krivuljo navzgor,” je ob svetovnem dnevu zapisala Južnič Sotlarjeva. Možnosti za daljše preživetje imajo le tisti bolniki, ki jim bolezen odkrijejo v zgodnjih stadijih, ko je še možna operacija.
Teh je zdaj na leto okoli 20 odstotkov vseh bolnikov z rakom trebušne slinavke. Razlogov za tako slabe rezultate zdravljenja in preživetja je več, eden najpomembnejših pa je zagotovo v praviloma (pre)poznem odkrivanju bolezni. Simptomi so pogosto nejasni in zlasti v začetnih stadijih jih ljudje pogosto spregledajo ali jim ne namenjajo zadostne pozornosti.
“Vsekakor je treba biti pozoren zlasti na nenadno slabo počutje, ki traja dlje časa, na izrazito temen urin in svetlo, skoraj sivo blato, naglo nenamerno in občutno izgubljanje teže, porumenelost kože in sluznic ter bolečine v predelu žličke ali na sredini hrbta,” je pojasnila Južnič Sotlarjeva. Pomembno je, da ob teh težavah nikakor ne čakamo, ampak gremo k zdravniku.
Med osrednjimi cilji skupne kampanje, ki jo društva bolnikov z rakom po svetu izvajajo v teh dneh, je prav to, da bi ljudje prej pomislili na možnost raka trebušne slinavke. Pot do diagnoze je pogosto težka in zahtevna tudi za zdravnike, saj trebušna slinavka leži globoko v trebušni votlini in je zato pogosto slabo vidna z ultrazvokom, ki je najširše dostopna in povsem neinvazivna preiskava.
Bistveno natančnejše so preiskave z računalniško tomografijo ali endoskopskim ultrazvokom. Številni raziskovalci se po besedah Južnič Sotlarjeve trudijo razumeti biološke značilnosti raka trebušne slinavke, da bi čim prej prišli do zdravila, ki bi učinkovalo in bi omogočilo pomembno daljše preživetje od zdajšnjega.
“Za zdaj je torej tako, da imajo največ upanja le tisti bolniki, ki so primerni za kirurški poseg, torej tisti, ki imajo bolezen omejeno na sam organ. To zares slabo stanje lahko spremenimo le z zgodnejšim odkrivanjem bolezni in stalnim ozaveščanjem širše javnosti,” je še dodala podpredsednica združenja.
V Društvu onkoloških bolnikov Slovenije so ob letošnjem svetovnem dnevu izdali zgibanko z naslovom Rak trebušne slinavke – Kaj mora vsakdo vedeti o tej bolezni, ki jo je pripravil zdravnik Borut Štabuc. Poleg tega bodo danes na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču v okviru razstave Body World Vital organizirali pogovor o tej bolezni. Na pomen ozaveščanja o raku trebušne slinavke bo opomnil tudi v vijolično barvo odet Ljubljanski grad.
Sicer svetovni dan trebušne slinavke zaznamujemo tretji četrtek v novembru. Njegov namen je ozavestiti vladne predstavnike, ki so odgovorni za financiranje, znanstvenike, ki naj bi pospešili raziskave, in farmacevtske družbe, ki naj bi poiskale učinkovita zdravila. Ciljna skupina je seveda tudi širša javnost, ki bi morala z zdravim življenjskim slogom skrbeti za svoje zdravje in biti pozorna na simptome bolezni.
Ideja o svetovnem dnevu je zaživela leta 2015 na pobudo mednarodne zveze organizacij bolnikov. Nasploh je po svetu vse več bolnikov z raki prebavil, posebej zaskrbljujoč pa je porast raka trebušne slinavke. S to diagnozo živi v Evropi več kot 100.000 bolnikov, v Sloveniji pa okoli 400.
