Kandidat za župana Občine Domžale, Metod Marčun, v svojem okolju znan kot radomeljski podjetnik in dolgoletni predsednik tamkajšnje krajevne skupnosti, se bo 18. novembra potegoval za glasove Domžalčank in Domžalčanov tudi s podporo Slovenske demokratske stranke.
V nadaljevanju vam predstavljamo njegov nagovor in program za obdobje 2018-2022, o kandidatih SDS za občinski svet Občine Domžale in njihovem programu pa si lahko preberete tukaj.
METOD MARČUN
Občina Domžale se je po prepričanju mnogih v zadnjem obdobju znašla v stagnaciji in zastoju.
Po velikem razvoju, ki je prinesel tudi podvojitev števila občank in občanov, smo žal ostali brez prave vizije in strategije ter brez konkretnih odgovorov na številna pereča vprašanja. Probleme smo reševali stihijsko, takrat, ko so se pojavili, razvoj pa je ob opazni neaktivnosti župana zastal. Občani upravičeno pričakujejo nekaj več, pogrešajo večje projekte, s katerimi bi reševali najbolj pereče probleme v naši občini.
Dolgoleten proces sprejema Občinskega prostorskega načrta – OPN, ki smo ga sprejeli šele letos jeseni, tik pred volitvami, je povzročil skorajda popoln zastoj gospodarskih investicij v naši občini. S tem smo zamudili vsaj desetletje razvoja, kar kažejo tudi mnogi statistični kazalci, saj so nas primerljive občine prehitele na številnih področjih. Tudi pri izpeljanih projektih se težko znebimo občutka, da se je veliko projektov realiziralo samo zato, da se je ustvaril videz, da se nekaj dela, pravega pomena in učinka pa ti projekti niso imeli.
Garažna hiša je tipičen primer, kamor smo namenili ogromno davkoplačevalskega denarja, učinka pa ni prav nobenega. Mizerno število vozil, ki dnevno parkira v tem objektu, je dokaz, da je projekt popolnoma nedomišljen in ni izpolnil niti enega izmed zastavljenih ciljev. Ob tem sta ostala odprta problema tako neprimerno umeščene avtobusne postaje kot problematika prometnega prevoza do Ljubljane, ki postaja ob konicah prava mora.
Če temu dodamo še primere predragih projektov, kot je obnova javnega stranišča na tržnici, nepotrebno dragih projektov, kot je solarno ogrevana polovica glavne avtobusne postaje v Domžalah s polnilci za telefon ter komično zgrešeno zasaditev nasadov malin, lahko upravičeno zaključimo, da županu in njegovi ekipi primanjkuje tako vizije in idej kot energije in volje za izpeljavo pomembnih projektov za občino Domžale.
Posledično se je v Občini Domžale zgodilo, da smo celotne skupnosti popolnoma pozabili ter spregledali njihove številne težave. Najbolj je bil zapostavljen strogi center mesta, kjer se je reševanje problematike SPB popolnoma ustavilo, prav tako se nič ne dogaja v zvezi z ureditvijo železniške postaje ter ureditvijo parkirišča pri TUŠ centru in tržnici.
Krajevne skupnosti so bile popolnoma izločene iz procesa odločanja, njihovi predlogi pa spregledani in utišani.
Starostnikom in težjim bolnikom ponujamo mnogo premalo cenovno dostopnih oblik pomoči ter varstva na domu v primeru resnejših težav in bolezni, primanjkuje pa tudi prostora v domovih.
Mladim nismo uspeli, razen izjemno pestre ponudbe športnih, kulturnih, gasilskih in ostalih društev ter nevladnih organizacij, zagotoviti primernega prostora za ustvarjanje, druženje in osebni razvoj. Tako ne preseneča, da se v zadnjem času pojavlja zaskrbljujoče visoka raven huliganstva, ki je v dobršni meri povezana s pomanjkanjem prostora in aktivnosti za mlade, še posebej ob večerih in koncih tedna.
Opazno je tudi veliko povečanje kriminalne dejavnosti v naši občini, kar je pričakovano, najbrž tudi zato, ker nismo uspeli z gospodarskim razvojem zagotoviti primernih, dobro plačanih delovnih mest. Žalostno je, da Občina, ki je v preteklosti slovela po prodornosti in tudi bogastvu, postaja ne le povprečna, pač pa podpovprečna. Dokaz: Domžalčani prejemamo skoraj 20% nižjo plačo kot povprečni Slovenec, obenem pa je socialna mreža postavljena šibko, saj občina zagotavlja premajhno število stanovanj za socialno šibkejše, številne dobrodelne organizacije pa prepogosto naletijo na gluha ušesa, ko zaprosijo za aktivnejše sodelovanje občine.
Področje športa cveti, v občini imamo prek 3000 otrok, ki se redno ukvarjajo s športnimi dejavnostmi, in skoraj 100 različnih društev, ki skrbijo zanje. Vse to kljub temu da so se sredstva za šport v zadnjih desetih letih prepolovila. Z novimi usmeritvami Zavoda za šport so se najemnine za uporabnike športnih površin krepko zvišale. Številna društva tarnajo nad pomanjkanjem prostora, o čemer priča tudi podatek, da smo med tistimi občinami v Sloveniji, ki imajo najmanj pokritih površin namenjenih športu in rekreaciji.
Podobno je na področju kulture, saj nenehnega povečevanja števila obiskovalcev kulturnega doma nismo uspeli nadgraditi z resnim načrtom povečanja in širitve osrednje dvorane, ki je v občini nujno potrebna. Žal v nekoč eni najbolj uspešnih slovenskih knjižnic zaradi zniževanja sredstev za nakup knjig, na uspešnice čakamo več mesecev.
Gasilska društva, ki so trdni gradniki in varovala celotnemu sistemu, si zaslužijo še večjo podporo pri izvajanju njihove plemenite in koristne dejavnosti, predvsem na področju dela z mladimi.
Odsotnost kakršne koli prometne strategije je rezultirala v prometnem kaosu, s katerim se občani Domžal spopadamo ob jutranjih in popoldanskih konicah. Stalno postavljanje novih semaforiziranih križišč, z opazno ignoranco rondojev, ki so veliko bolj pretočni in tudi varnejši, prinaša še več zastojev in čakanja. Neuspešni in prešibki so poskusi izboljšanja prometnih povezav in javnega prometa z Ljubljano, saj ni pravega regijskega sodelovanja pri iskanju primernih alternativ, ki bi jih lahko financirali z evropskimi sredstvi in tako postavili prvo slovensko METRO linijo hitrih vlakov.
Veliko prometno in okoljsko obremenitev predstavlja tudi poplava trgovskih centrov, ki so v zadnjih letih edina gospodarska dejavnost, ki jo uspemo privabiti v občino. Drugim dejavnostim, ki bi prinesle večjo dodano vrednost in boljše zaposlitve, so vrata zaprta, saj so številni pozivi in prošnje tako lokalnih kot ostalih podjetij, ki so imela interes po selitvi oziroma razširitvi dejavnosti, naleteli na zaprta vrata in gluha ušesa.
Na drugi strani nepremišljeno in brezglavo vztrajamo pri škodljivih projektih, kjer so se kot braniki razuma morali organizirati kar občani sami. Primera Zaboršta in Štude sta zgolj najbolj pereča, kjer je zaradi neaktivnosti občine našim občanom zmanjkalo potrpljenja in so se odločili organizirati v civilne iniciative, saj jim je mar za kraj, v katerem živijo.
Program, ki smo ga pripravili, je pot k ponovnem zagonu naše občine ter k izboljšavi nekaterih ključnih področij našega skupnega življenja, ki so bila spregledana in zanemarjena. Prav tako je nadgradnja do sedaj dobro opravljenega dela na področjih, ki jim je bilo posvečene več pozornosti.
Morda najbolj pomemben segment programa pa spodaj ni zajet, in to je izboljšanje sodelovanja in medsebojne komunikacije. Vodstvo občine z upravo je skoraj v celoti prekinilo kakršno koli sodelovanje z drugimi političnimi partnerji, pobude so preslišane in komunikacija pospremljena z ignoranco, občani so prepogosto preslišani, aktivnosti krajevnih skupnosti pa zadušene. Za nas bo prva prioriteta novega mandata prav sprememba na tem področju. Vrata bodo ponovno odprta, občani boste slišani in ne samo poslušani, krajevne skupnosti pa bodo dobile svojo veljavo. Druga velika prioriteta pa bo povezovanje, tako na političnem kot družbenem področju. To se začne z oživitvijo dela na vseh področjih, predvsem pa pri izgradnji pomembne infrastrukture in povezav. Domžalci in Domžalke moramo ponovno postati ponosni in inovativno usmerjeni.
Naša občina se ponaša z bogato zgodovino, a tudi danes ne manjka pomembnih gospodarskih, športnih, kulturnih ter družbenih uspehov, ki pa se v vse večji apatiji in malodušju pogosto ne izpostavljajo dovolj. Ponovno se moramo naučiti ceniti svoje ter znati to primerno pohvaliti. Zato bo osrednji tržni prostor, srce in duša naše občine, tudi naša prioriteta v prihodnje. Gradil bom na poznavanju in stikih z vsemi ter na poznavanju konkretnih problemov in njihovem razreševanju. Ali kot nas uči zgodovina našega naroda: ko smo enotni, je meja zgolj nebo.
